Opozicija je vložila zahtevo za umik točke z dnevnega reda seje DZ, hkrati pa so vložili tudi amandmaje s katerimi predlagajo črtanje vseh členov zakona.

Kot je povedala Tina Heferle (LMŠ) je povedala, da gre za izredno škodljiv predlog sprememb. Absurd je tudi, da so spremembe objavljene v napačnem zakonu, je dejala in to označila za blamažo. "Pritisk javnosti, stroke in nas v opoziciji je očitno bil močno utemeljen, da so se nekateri v koaliciji premislili. Danes lahko berem tvit poslanca Periča, kako predloga ne bodo podprli, kljub temu, da jih je njegov poslanski kolega na odboru zagovarjal. Gre za dvoličnost, ki me močno žalosti," je dejala in koalicijo označila za oportunistično.

Povedala je, da so vložili tudi amandmaje, da se vsi členi zakona brišejo, da se prepreči "kazenskopravna in tudi družbena katastrofa". V primeru, da bi zakon šel skozi DZ, v LMŠ napovedujejo referendum, je še povedala.

"Sredin odbor pa je še en dokaz, kako so rokohitrske novele škodljive," pa je dejal Predrag Baković (SD). Tovrstno početje je označil za izjemno nevarno. "Prav takšne spremembe, ki niso premišljene in pri njih ne sodeluje stroka, pripeljejo do tega, da se ustvari platforma, kjer se pojavljajo nove določene procesne ovire na podlagi katerih posamezne pravne zadeve tudi padajo," je poudaril.

Povedal je, da ga veseli dejstvo, da v dveh vladnih strankah predloga ne bodo podprli. "Bi pa bilo zanimivo vprašati, kaj se je do danes spremenilo, da so tako radikalno spremenili svoje mnenje. Če so ga spremenili zaradi pritiska javnosti, potem jih ne vodi stroka ali zdravorazumsko prepričanje, pač pa nekaj drugega." 

Matej T. Vatovec (Levica) je povedal, da bi predlog omogočil razširitev gospodarskega kriminala. Spomnil je na vpletenost posameznikov iz vladajoče koalicije v nekatere sporne posle. "Danes moramo kljub vsemu vse skupaj smatrati kot uspeh opozicije, strokovne javnosti in civilne družbe," je dejal v odzivu na uspešen pritisk javnosti, ki je, kot kaže, prepričal poslanski skupini DeSUS in Konkretno, da novega zakona ne bosta podprli. 

Maša Kociper (SAB) je sicer skeptična glede napovedi DeSUS in Konkretno, saj da njene izkušnje govorijo drugače. "Dokler tega glasovanje ne bom videla, ne bom verjela." Povedala je, da so se v stranki že dlje časa zavzemali za ureditev področja in podaljšanje zastaralnih rokov. "Da ne bi imeli primerov, ko odmevni kazenski primeri zastarajo in odgovornega storilca ne najdemo." 

Podporo zakonu umika tudi NSi

Poslanska skupina NSi je na seji sklenila, da sprememb Kazenskega zakonika ne podpre, so zapisali na družbenem omrežju. "Čeprav podpiramo vse korake v smeri pospešitve in učinkovitosti kazenskega pregona, smo pred odločanjem na plenarni seji presodili, da določene rešitve vseeno prinašajo prevelika in nepotrebna tveganja."

Že pred tem je Gregor Perič (Konkretno) zapisal, da so se v stranki odločili, da novele ne podprejo. "Absolutno zagovarjamo skrajšanje sodnih postopkov, nikakor pa ne moremo dopustiti, da bi zaradi sprejema te novele nekateri sodni postopki iz danes na jutri zastarali."

Spomnimo, parlamentarni odbor za pravosodje je z glasovi poslancev vladajoče koalicije potrdil predlog dopolnitve kazenskega zakonika. Ta skrajšuje zastarane roke pri pregonu gospodarskega kriminala, s čimer bi čez noč zastarali številni odmevni primeri. Brez epiloga bi tako lahko ostala denimo korupcijska afera, ki je zaznamovala gradnjo TEŠ-6, že čez nekaj mesecev bi zastarale tudi preiskave domnevno spornih poslov pri dobavi zaščitne opreme. Stroka, ki je glasno nasprotovala predlogu, ki ga je vložila Jelinčičeva SNS, je nad odločitvijo odbora ogorčena.

Da je predlog v nasprotju s spoštovanjem načela pravne države, je sicer poslance opozorila tudi zakonodajno-pravna služba državnega zbora.

Koalicija si sicer prizadeva za skrajšanje rokov za pregon kaznivih dejanj, s čimer pa bi v vodo padlo več tisoč predkazenskih postopkov s področja gospodarskega kriminala, korupcije in drugih kriminalnih dejanj. "To bi pomenilo, da bi ostali neraziskani tudi številni primeri umorov, ropov, posilstev," je opozorila Mirjam Kline, vodja Oddelka za kazenske zadeve na Vrhovnem državnem tožilstvu.