Opozicija nestrpna do katolikov

Parlamentarna komisija za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti se je na današnji seji kot zainteresirano delovno telo seznanila z vladnim zakonom o verski svobodi. Člani komisije so ob tem ugotovili, da je zakon primeren za nadaljnjo obravnavo. Opozicijski članici komisije Majda Širca (LDS) in Majda Potrata (SD) sta bili kritični predvsem do načina sofinanciranja socialnih prispevkov za predstavnike verskih skupnosti.

Direktor vladnega urada za verske skupnosti Drago Čepar je uvodoma poudaril, da je sprejem novega zakona nujen, saj je sedaj veljavni zakon iz leta 1976 v neskladju z ustavo. Zakon bi sicer morali na podlagi ustavnega zakona spremeniti že do konca leta 1993, je povedal Čepar in dodal, da se to ni zgodilo, zato je sprejetje zakona nujno. Sedaj veljavni zakon tako ne določa postopka registracije verske skupnosti in registra verskih skupnosti.

Potrata je bila med drugim kritična do same terminologije, ki je uporabljena v zakonu. Prvi člen zakona tako govori o verskih skupnostih in cerkvah, medtem ko ustava pozna le termin verska skupnost. Slovar slovenskega knjižnega jezika po njenih navedbah pozna cerkev kot oznako za skupnosti pripadnikov krščanskih veroizpovedi. "Če govorimo o uresničevanju ustavnih načel pravice svobodnega izražanja in vzgoje, potem je edini ustrezen izraz verska skupnost, ki je nevtralen," je prepričana Potrata. Enaka obravnava vseh verskih skupnosti je zelo pomembna, kar je temeljni pomislek glede zakona, je povedala Potrata.

Majda Širca (LDS) se strinja s Potrato glede terminologije v zakonu. Predlagani način financiranja pa je po njenem mnenju sprt z načelom ločitve države in cerkve. Zakaj bi morala država plačevati verskim skupnostim socialne dodatke, če to ni vezano na njihovo premoženjsko stanje, se je vprašala poslanka. To namreč verske skupnosti ne postavlja v enak položaj z drugimi subjekti, ko so na primer kulturniki, ki jim država sicer sofinancira socialne prispevke, ki pa so odvisni od premoženjskega stanja. V času sedanje oblasti so bile v številne zakone že vnešene spremembe, ki dajejo več pristojnostim RKC, medtem ko ta zakon monopolira RKC, je prepričana Širca.

Na drugi strani pa koalicijska poslanka Eva Irgl meni, da je zakon dober, predvsem zato, ker odpravlja pomanjkljivosti sedaj veljavnega zakona. Novi zakon po njenem prepričanju sledi ustavi in mednarodnim dokumentom in je tudi evropsko primerljiv. Zavrnila pa je opozicijske kritike, da zakon uvaja monopol RKC. Ta zakon uvaja enake pogoje za vse verske skupnosti, ocenjuje Irglova. Glede financiranja je opozorila, da v Sloveniji že desetletja obstaja delno financiranje prispevkov za socialno varnost predstavnikom verskih skupnosti.

Financiranje pa se z novim zakonom ureja na bistveno bolj transparenten način, saj se bodo ta sredstva nakazovala neposredno zavarovancu in ne več verski skupnosti, kot je to sedaj, je še povedala Irglova.

Pri opozicijskih kritikah vladnega verskega zakona gre po mnenju poslanca SDS Pavla Ruparja za nadaljevanje 60-letne nestrpnosti do vernih ljudi, vendar ne do vseh, temveč le do rimokatoliške cerkve. V zakonu opozicijo moti le ta cerkev, je prepričan Rupar.

Slovenija ima po njegovih besedah prvič po dolgih letih priložnost oblikovati zakon, ki daje zakonsko možnost svobode na področju izbire veroizpovedi.