Opozicija kritična

Poslanke in poslanci so današnjo sejo državnega zbora začeli z obravnavo vladnega predloga novele zakona o vrtcih. Novela gre v smeri večje vključenosti otrok v predšolsko vzgojo, zlasti v drugem starostnem obdobju. Spremembe pa naj bi bistveno razbremenile starše, je uvodoma pojasnil minister za šolstvo in šport Milan Zver.

Minister je pojasnil, da si Slovenija "vrsto let želi zagotoviti večjo kakovost dela predšolskih ustanov in čim večjo dostopnost". Predlagana novela gre po njegovih besedah prav v to smer, saj prinaša razbremenitev družin, ki imajo v vrtec vključenega več kot enega otroka. Eden od ciljev novele je tudi zagotoviti boljše demografske trende, je dodal Zver.

Vlada podpira tudi koalicijsko dopolnilo, sprejeto na matičnem delovnem telesu, po katerem bi od leta 2010 v večji meri razbremenili starše plačila vrtcev za vse otroke, in sicer najprej za petletnike, postopno pa tudi za mlajše otroke. S tem ukrepom bi postopno dosegli obremenitev staršev, ki bi bila primerljiva z ostalimi evropskimi državami. V Sloveniji starši sedaj namreč plačujejo kar 32 odstotkov cene programov vrtcev.

Vlada želi urediti tudi vprašanje sivega trga, zaradi česar se uvaja varovanje na domu, je dejal Zver. Poleg tega se uvaja večja fleksibilnost pri alternativnih oblikah, kot so skrajšani programi, katerih ustanavljanje ne bi bilo več omejeno na demografsko ogrožena območja.

V nadaljevanju so svoja stališča predstavile poslanske skupine. Poslanci večinoma podpirajo finančno razbremenitev staršev otrok in cilj večje vključenosti otrok v drugem starostnem obdobju. V opoziciji so ob tem kritični do finančnih pritiskov na občine in do vloge varuha na domu.

Opozicija kritična

V opoziciji so sicer opozorili na naglico pri sprejemanju zakona, ki ga obravnavajo po skrajšanem postopku. Po mnenju Majde Širca (Zares) je priprava novele zaobšla stroko, moti pa jo tudi dejstvo, da prihaja predlog v obravnavo v času pred volitvami. Tovrstni zakoni po njenem "doživljajo nek tretma, ki je podoben licitaciji na tržnici". Širca pri tem problematizira dejstvo, da nekatera ključna dopolnila, kot npr. postopna razbremenitev staršev za vse otroke, "prihajajo zadnji trenutek na mizo" in se je do njih težko opredeliti, zlasti ker bodo bremenila proračun šele od leta 2010. Prav tako so v Zares kritični do nekaterih "zabetoniranih" členov, tako do tistih, ki razširjajo krajše programe na 720 ur ter odpravljajo sočasno prisotnost vzgojiteljice in njene pomočnice med počitkom otrok.

Srečko Prijatelj (SNS) je opozoril, da zakon ustvarja nove krivice, saj uvaja brezplačen vrtec za drugega otroka samo v primeru, če sta oba otroka istočasno v vrtcu. Prijatelj je tudi obžaloval zavrnitev dopolnila njegove poslanske skupine, po katerem bi bile plačila vrtca oproščene tudi družine z več otroki, v katerih so starejši otroci vključeni v osnovno šolo.

Barbara Žgajner Tavš (nepovezani poslanci) je problematizirala spodbujanje alternativnih oblik predšolske vzgoje. Zlasti pri krajših programih, katerih največji možni obseg se širi s 600 na 720 ur, je po njenem sporno, da bodo program lahko vodile pomočnice vzgojiteljic. To po besedah poslanke predstavlja nižanje standardov, kar je neresno in zaskrbljujoče.

Da vladna novela izenačuje plačila za otroke v zasebnih in javnih vrtcih ter znižuje standarde za ustanovitev zasebnih vrtcev, pa je opozorila Majda Potrata (SD). Ta sicer predlagatelju ni odrekla nekaterih pozitivnih rešitev. Poslanka je sicer menila, da so spremembe preobsežne za obravnavo po skrajšanem postopku, ne odgovarjajo pa na vprašanje, kakšne vrtce hočemo. Potrata je opozorila tudi na dejstvo, da nekatere rešitve dodatno obremenjuje občine, ne da bi jim zagotavljale dodatnih prilivov.

Mitja Slavinec (LDS) je izpostavil neusklajenost zakonskega predloga in navedel, da naj bi ga strokovni svet za splošno izobraževanje obravnaval šele danes. V poslanski skupini sicer pozdravljajo cilj večje vključenosti otrok, s tem namenom pa so tudi pripravili svoje dopolnilo, po katerem bi za drugega otroka zagotovili 70-odstotno razbremenitev ne glede na to, ali oba obiskujeta vrtec. Pri rešitvi varuha na domu, ki ga pozdravljajo, pa v LDS predlagajo dopolnilo, ki bi maksimalno število otrok, ki bi jih hkrati sprejel tovrstni varuh, znižalo z osem na šest.

Desus: Dober predlog

V DeSUS menijo, da gre pri vladnem besedilu za dober predlog, pri čemer bodo podprli vsa smiselna dopolnila, tudi opozicijska, je pojasnil Vili Rezman. "Področje predšolske vzgoje je prepomembno, da bi ga spolitizirali na raven predvolilne tekme". Rezman je zavrnil govorice, da je predlog nastal le zaradi pritiska računskega sodišča, saj so bile v ozadju tudi resne strokovne pobude. V DeSUS so sicer kritični do odprave sočasne prisotnosti vzgojiteljice in njene pomočnice.

Alenka Jeraj (SDS) pa je nasprotno kot pozitivno poudarila prav možnost izrabe tistih oblik, ki so bile zapisane že v sedanji zakon, pa niso zaživele. S tem naj bi lažje dosegli cilj večje vključenosti otrok v programe predšolske vzgoje. Kar se tiče bojazni obremenitve lokalnih skupnosti, je Jerajeva pojasnila, da se bodo za kritje stroškov za otroke, ki bi bili plačila oproščeni, sredstva zagotovila iz državnega proračuna. Novela po njeno prinaša tudi bolj pregleden nadzor ustanovitelja, t.j. občine, na porabo vrtcev.

Marjetka Uhan (NSi) je prepričana o primernosti nove oblike varovanja na domu, ki pa naj predstavlja predvsem dopolnilni servis za starše za čas, ko so vrtci zaprti. Ker gre po njenem le za dopolnilno obliko, Uhanova upa, da predloga "ne bomo že v kali zatrli z raznimi normativi". Ob cilju povečane vključenosti otrok pa je Uhanova opozorila na potrebo po razmisleku o dodatnih investicijah v infrastrukture.

Razbremenitev plačila za starše bi pozitivno vplivala na demografsko politiko, je prepričan Marjan Drofenik (SLS), ki pozdravlja koalicijsko dopolnilo, sprejeto na odboru za šolstvo, ki bo postopno povečalo krog staršev, ki bodo deležni razbremenitve plačila. Uvedba varuha po Drofenikovo pomeni dodatno in predvsem za starše varno opcijo, saj je predviden register ljudi, ki bi opravljali to dejavnost.