Opozicija kritična do spremembe zunanjepolitične strategije Slovenije

Državni sekretar Gašper Dovžan je v krajši predstavitvi prenovljene strategije dejal, da je bila poleg sprememb opisa mednarodnega okolja dodatna pozornost namenjena "nedržavnim deležnikom, prizadevanjem za svoboden in odprt internet, kibernetski varnosti in hibridnim grožnjam, sklepanjem mednarodnih trgovinskih sporazumov, podnebnim spremembam ter zelenemu in digitalnemu prehodu". Krepi se tudi poudarek na vlogi Evropske unije kot osrednjega, političnega, gospodarskega, pravnega in vrednostnega okolja za slovensko državo, je pojasnil.

Dokument po njegovih besedah tudi upošteva razmere po brexitu, opredeljuje nadaljnjo zavezanost politiki širitve EU in opredeljuje smernice sodelovanja z Rusijo v spremenjenih razmerah. Kot je še dejal, bo prenovljena zunanjepolitična strategija koristen priročnik za delovanje MZZ in slovenske diplomacije, pa tudi drugih ministrstev in poslancev. "Smiselno je, da ta dokument dobi podporo in da bo s pridom služil za potrebe vseh nas," je še dejal Dovžan.

Državni sekretar je ob tem še dejal, da ne gre za nov dokument in da še vedno ostaja v veljavi deklaracija o zunanji politiki Slovenije iz leta 2015, za katero na MZZ ocenjujejo, da za zdaj ni potrebna sprememb. Po njegovih besedah zunanjepolitični koncept ostaja enak in ustrezen, zaradi sprememb v mednarodnem okolju pa so bili potrebni "določeni nekoliko drugačni poudarki", ki so zajeti v prenovljeni zunanjepolitični strategiji.

Na seji OZP je državni sekretar na MZZ tudi napovedal odprtje slovenskega veleposlaništva v Podsaharski Afriki in Aziji ter ponovno odprtje tistih veleposlaništev, ki so bila zaradi finančnih razlogov zaprta, vendar ostalih podrobnosti ni navedel. Napovedal je tudi obisk zunanjega ministra v Indiji, vendar točnega datuma ni navedel.

Med krajšo razpravo o spremenjeni zunanjepolitični strategiji Slovenije so bili člani OZP iz vrst opozicije kritični do nekaterih predvidenih sprememb, zlasti do tega, da v besedilu ni več opredeljeno, da je Slovenija del jedrne EU. Opozorili so tudi na pomanjkanje širše razprave o ključnih ciljih slovenske zunanje politike.

Branislav Rajić (SAB) je izpostavil pomen opredelitve mesta Slovenije v jedru EU in načela vladavine prava. Dejal je, da stranka SAB prenovljene strategije v sedanji obliki ne podpira, pripravljena pa je prispevati sugestije.

Tudi Nik Prebil iz LMŠ je opozoril na vprašanje vladavine prava in menil, da bi morala Slovenija v mednarodnem prostoru delovati bolj premišljeno in imeti ciljno usmerjeno zunanjo politiko ob pomoči okrepljene gospodarske, kulturne in znanstvene diplomacije. Tudi njegova strankarska kolegica Lidija Divjak Mirnik je menila, da "ni dobro, da se Slovenija odmika od jedrnih držav EU".

Matjaž Nemec (SD) je izpostavil, da je posodobljena strategija "dopolnilo" k deklaraciji o zunanji politiki Slovenije, ki je bila leta 2015 sprejeta z dvotretjinsko večino, pri sami prenovi zunanjepolitične strategije pa opozicijske stranke niso bile vključene. Menil je, da je prenovljena strategija predolga in premalo ambiciozna ter ima "preveč ideologije s pridihom (vladajoče) stranke SDS".

V imenu vladajoče koalicije se je oglasil samo Jožef Horvat (NSi), ki je menil, da je vlada poslance temeljito seznanila s prenovljeno strategijo ter da gre za vladni dokument, ki ga sprejema vlada, poslanci sami pa imajo nosilno vlogo pri oblikovanju stališč do vseh zunanjepolitičnih vprašanj. Pozdravil je spremembe v strategiji in ocenil, da prenovljena strategija ostaja znotraj temeljnega vrednotnega, političnega in varnostnega okvira, kar je članstvo Slovenije v EU in Natu.

Po njegovih besedah je tudi domišljeno, da je vlada spremembe strateškega dokumenta o zunanji politiki sprejela ob koncu slovenskega predsedovanja Svetu EU, ki se je izteklo z lanskim letom. Ob tem se je zavzel, da bi OZP ali DZ še pred koncem mandata opravil temeljito analizo, kaj je Slovenija "dobrega naredila v času predsedovanja EU".

Po obravnavi prenovljene strategije je odbor obravnavo drugih točk dnevnega reda zaradi začetka izredne plenarne seje DZ opustil. Seja OZP se bo predvidoma nadaljevala danes zvečer ali v četrtek.

Poslanec Nemec je kasneje v izjavi za medije še dodatno dejal, da spremenjena strategija ustrezno ne naslavlja izzivov prihodnosti ter da gre za ideološki dokument, ki po njegovi oceni ne odraža sprememb v mednarodnem prostoru, ampak odraža predvsem premike na notranjepolitičnem prostoru.

Vlada vnaša v ta dokument "ideologijo primerjav med komunizmom in nacifašizmom" in "dela razkol v različnih pogledih", kar je za tak dokument nespremenljivo. V prenovljeni strategiji je po besedah Nemca "jasno izražena ambicija vladajoče stranke (SDS), da se v slovenskih dokumentih odraža tudi njihova ideologija in njihov pogled na svet, kar je po moji oceni nesprejemljivo".

Podobno je menil tudi poslanec Prebil in opozoril na zavezo članic EU, da je pravo EU nad nacionalnim pravom članic. Dodal je, da bi morala biti zunanja politika stvar dialoga, pogovora, spoštovanja in ključnih temeljnih vrednost. Izrazil je bojazen, da "bo vlada sedaj to izkoristila za približevanje in dajanje uslug državam, ki se od teh vrednot odmikajo".

Predsednica OZP Monika Gregorič (Konkretno), sicer članica strateškega sveta za prenovo zunanjepolitične strategije, pa je v izjavi za medije kasneje izpostavila, da gre za vladni dokument, in se zahvalila vladi, da se je odločila dokument predstaviti tudi pred OZP. Osvežen dokument predvsem v smislu zunanjih okoliščin mednarodne skupnosti je po njeni oceni "zelo kvaliteten" in "odgovarja na vse aktualne izzive in dogajanja v mednarodni skupnosti".