Gre za "rebalans izgubljenih priložnosti", je pred novinarji ocenil predsednik LDS Anton Rop. Vlada namreč ni izkoristila priložnosti za aktivno razvojno politiko, ki jo omogočajo ugodne javnofinančne razmere, gospodarska rast in rast izvoza. "Rebalans je pripravljen ad hoc, brez razvojnih ciljev in z njim niso izkoriščene priložnosti, ki jih imamo v tem trenutku," je dejal Rop.
Vlada bi lahko tako znižala davke, na primer davek na plačno listo, kar bi bil velik prispevek k povečanju konkurenčnosti gospodarstva, zlasti pri delovno intenzivnih dejavnostih. Tako bi ohranili številna delovna mesta, je menil Rop. Druga izgubljena priložnost pa je razvojna, saj bi lahko vlada ohranila načrtovano investicijsko aktivnost in tako povečala gospodarsko rast.
Vlada z rebalansom po prepričanju predsednika LDS ni izkoristila niti možnosti večjega varčevanja. Tega ni storila, ampak je povečala nekatere izdatke, zlasti na področju tekoče porabe. Kot pozitivno pa je ocenil zmanjšanje proračunskega primanjkljaja, kar bo omogočilo lažje prevzemanje evra. "Od štirih priložnosti je vlada izkoristila samo eno," je sklenil Rop v izjavi novinarjem.
Povečanje proračunskih prihodkov, ki jih prinaša rebalans, temelji na do sedaj vedno zgrešeni oz. neuresničeni predpostavki večjega črpanja sredstev iz EU ter na povečani indeksaciji davčnih prihodkov. To nakazuje na nadaljevanje nesposobnosti ustvarjanja spodbujajočega razmerja med davčnimi in nedavčnimi prihodki, so sporočili iz poslanske skupine SNS.
V poslanski skupini SNS vidijo veliko nevarnost predlaganega rebalansa. Doslej je kazalo na počasnejšo rast javnofinančni izdatkov od rasti obsega bruto domačega proizvoda, kar bi upravljalcem monetarne politike omogočalo nadzor nad inflacijo. Zato v SNS izpostavljajo nevarnost odmika od zastavljenih ciljev vlade t. j. izpolnjevanja konvergenčnih kriterijev. Ob tem poudarjajo, da uvajanje finančnih tveganj in gradnja javnofinančnih prihodkov na špekulativnih predvidevanjih prinašata preveliko negotovost tudi v zasledovanju po oceni SNS najpomembnejšega cilja javnih financ, ki je zadovoljevanje potreb državljanov.
Socialni demokrati bodo predlog rebalansa državnega proračuna ocenjevali predvsem s stališča, kam vodijo pripravljeni predlogi: v smer razvojne politike in uresničevanja lizbonske strategije ali pa v smer večje potrošnje v državi. Po prvih napovedih se v SD bojijo, da bo prevladala druga smer, kar ni dobro, je na novinarski konferenci poudaril vodja poslanske skupine SD Miran Potrč.
V SD sicer predloga rebalansa ne ocenjujejo negativno, pozdravljajo predvsem načrtovano zmanjšanje proračunskega primanjkljaja za 20 milijard tolarjev. "Predlog je drugačen od silno črnih napovedi, ki jih je dajal premier Janez Janša še pred mesecem, ko je govoril o pomanjkanju sredstev in neuresničenih napovedih prejšnje vlade," je ocenil Potrč.
V znatnem povečanju proračunskih prihodkov, ki jih prinaša predlog rebalansa, pa se skriva tudi past oz. tveganje - kaj, če se gospodarska rast upočasni. V tem primeru se bodo namreč zmanjšali tudi nekateri prilivi v proračun, je opozoril poslanec SD Feri Horvat. Če se bo dejansko steklo v proračun toliko več sredstev, pa bi bilo bolje razmišljati o zmanjšanju nekaterih obremenitev gospodarstva, denimo odpravi davka na izplačane plače, je predlagal Horvat.
V predlogu rebalansa tudi ni videti dejanskih prihrankov in varčevanja, še ugotavljajo v SD. Upočasnilo se bo le izvajanje investicij, kar je poslanca SD Janka Vebra presenetilo. Ugotovil je, da se bodo zmanjšale predvsem investicije na cestnem področju, kar pa lahko pomeni, da ne bomo dosegli ciljev o ohranjanju dosežene ravni konkurenčnosti države z zmanjšanjem potovalnih časov in znižanjem stroškov transporta. Prav tako ne bo dosežen cilj boljše dostopnosti do posameznih regij, zato je Veber posvaril pred povečevanjem regionalnih razlik.
