Pahor ob dnevu upora proti okupatorju pozval k spravi in premoščanju razlik med Slovenci

Slovenija se z dnevom upora proti okupatorju spominja ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda (OF), ki je bila osrednja odporniška organizacijo Slovencev v drugi svetovni vojni.

"Ob današnjem državnemu prazniku se spominjamo pogumnega upora Slovenk in Slovencev proti okupatorju. Njihova požrtvovalna borba, odločnost in tovarištvo so omogočili preživetje našega naroda ter pomenijo temelj ustanovitvi naše samostojne države. S ponosom in hvaležnostjo gledam na njihov zmagovit boj za svobodo in preživetje slovenstva," je ob tem zapisal premier Miro Cerar.

"Zgodovina je najboljša učiteljica. Današnji dan naj nam služi kot opomin, da složni, skupaj združeni Slovenci, zmoremo premagati nepremagljivo. Današnji dan naj nam služi kot vodilo, da pogled usmerjamo v prihodnost, tako kot so ga naši borci usmerjali leta 1941. Zacelimo rane preteklosti in skupaj soustvarimo našo prihodnost. Skupaj zmoremo in znamo!" je še dodal, vsem čestital zaželel in zaželel lepe praznične dni.

Pahor pozval k spravi in premoščanju razlik med Slovenci

Predsednik republike Borut Pahor je praznik počastil z dnevom odprtih vrat v predsedniški palači. V nagovoru je dejal, da smo bili poleg partizanskega boja proti okupatorju priča tudi revolucionarnemu in protirevolucionarnemu nasilju, kar da je zlasti zaradi povojnega totalitarnega sistema in izvensodnih pobojev pustilo v naši kolektivni zavesti močno sled. "Prepričan sem, da je ta razkol mogoče zaceliti, nenazadnje imamo glede tega zgodovinsko izkušnjo. Slovenci namreč ne bi ustanovili lastne države, če v času osamosvojitve ne bi bilo narodne enotnosti", je še poudaril.

V krajšem kulturnem programu so člani Folklornega društva Gartrož iz Nove Gorice z odrsko in folklorno dramatizacijo uprizorili odlomek "Večer pri Grapulinovih", ki prikazuje čas med obema vojnama na Goriškem, ko je bila slovenska pesem prepovedana. Ogleda in prireditve v predsedniški palači pa so se kot gostje udeležili tudi člani in članice Zveze združenj borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Slovenije.

Državni praznik so v predsedniški palači počastili še z dvema vodenima ogledoma, pred palačo pa je ob tej priložnosti postrojena častna straža garde Slovenske vojske.

Brglez na proslavi: Svoboda ni dana, ampak izbojevana

Državna proslava ob letošnjem dnevu upora proti okupatorju je potekala že v sredo zvečer v Delavskem domu Trbovlje. Vloga slavnostnega govornika je pripadla predsedniku Državnega zbora Milanu Brglezu. Poudaril je, da svoboda ni dana, ampak izbojevana. Ko svoboda je, pa je treba zanjo prevzeti tudi odgovornost. Tako moramo tudi z državo ravnati odgovorno, je dodal.

Izpostavil je številne zglede, kako smo se zoperstavili tistim, ki so nam svobodo hoteli vzeti. Obenem pa ocenil, da se upravičeno zdi, da nam je preboj v mednarodno skupnost vzel zalet. Kot da ne bi niti opazili, kdaj smo svojo nekdanjo upornost začeli nadomeščati s sprijaznjenostjo s pogoji, ki jih postavljajo drugi.

V svojem sporočilu je izpostavil tudi temeljnost človekovih pravic, ki nam dajejo moč, da se postavimo pokonci in upremo.

O Osvobodilni fronti ...

Osvobodilno fronto slovenskega naroda so ustanovili 26. aprila 1941, na dan, ko je bil Adolf Hitler v Mariboru. Vsaj dve desetletji po vojni je veljalo, da je bil ustanovni sestanek v ljubljanski vili industrialcev Vidmar dan pozneje, zato tudi izbira 27. aprila za praznik - do leta 1991 dneva OF, nato pa dneva upora proti okupatorju.

V OF ni bilo nobene predvojne stranke, pač pa so vanjo vstopali politični disidenti in frakcije dotedanjih strank obeh političnih taborov. Skupine so se razlikovale svetovnonazorsko, po politični preteklosti in tudi velikosti. Odločilno vlogo v OF so ves čas imeli komunisti, čeprav jih je bilo le okoli 1000. Bili pa so zaradi dveh desetletij ilegalnega delovanja najbolj usposobljeni za delovanje v okupaciji.

Leta 1942 je v OF potekal notranji boj za formalno organizacijsko prevlado. Že spomladi so bili na preizkušnji odnosi med komunisti in krščanskimi socialisti, spopad za vodilno vlogo pa se je končal v začetku marca 1943 s podpisom t. i. dolomitske izjave. V njej so se vse ustanovne skupine strinjale, da so "glede vseh temeljnih vprašanj istovetne s stremljenji Komunistične partije Slovenije (KPS)".

Slovenski komunisti so nalogo organiziranja oboroženega odpora proti okupatorjem dobili od politbiroja Komunistične partije Jugoslavije. Oborožen odpor so začeli pripravljati mimo OF.