Opiti mladoletniki: z alkoholom se je zastrupila 9-letna deklica

V UKC Ljubljana znova opozarjajo, da so v času množičnih kulturno-glasbenih prireditev pogoste hospitalizacije mladih zaradi zastrupitve z alkoholom.

Strokovni direktor Pediatrične klinike Rajko Kenda pravi, da so v zadnjih letih obravnavali okoli 100 primerov zastrupitve z alkoholom pri mladoletnikih letno. Zato ob prireditvah, kot sta Žur z razlogom ali prihajajoči Ritem mladosti, okrepijo dežurne ekipe, pojasnjuje Kenda. Najmlajša, ki so ji morali pomagati zaradi zastrupitve z alkoholom, je bila devet let stara deklica, ki so jo nezavestno k njim pripeljali že dopoldne, pravi. Poudarja, da na pediatriji sprejmejo le mladoletne in da k njim pride verjetno le okoli tretjina tistih, ki dejansko potrebujejo pomoč zaradi opitosti.

Na prireditvi Žur z razlogom so dve leti nazaj na Pediatrični kliniki obravnavali kar 16 primerov zastrupitve mladoletnikov, pravi Kenda. Ob prireditvi Ritem mladosti, ki bo konec tedna v Ljubljani, opominja starše, da da gre pri pitju alkohola pri mladoletnikih za problem, ki ga ne gre zapostavljati. "Tega je preveč. To je odgovornost staršev, ki bi se morali tega bolj zavedati. To se lahko zgodi vsakomur, tudi najbolj pridnim odličnjakinjam, ker so nepripravljene in neizkušene," dodaja.

Starši naj se z otroki odkrito pogovorijo o posledicah opitosti

Starši naj svoje otroke v prvi vrsti vzgajajo z zgledom, ob tem poziva Kenda. "Tako kot nikoli ne smemo z otrokom pri rdeči luči prečkati ceste in se potem čuditi, če to počne sam, enako velja tudi za alkohol," je jasen Kenda. Kot pravi, v vzgojno metodo "napijanja otrok pod nadzorom staršev" ne verjame.

Zdravstveni delavci vidijo različne primere, pravi Kenda - od prvič opitih otrok in njihovih zelo presenečenih staršev pa do takih mladoletnih oseb, ki jih zaradi alkoholne zastrupitve obravnavajo večkrat in njihovih staršev, ki se jim zdi, da zdravstveni delavci "po nepotrebnem zganjajo cirkus in delajo zgodbe iz tega, ker so otroci mladi in se radi zabavajo".

V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana svarijo, da so mladi, ki prvič pijejo alkohol, zanj zanesljivo bolj dovzetni in že pri manjših količinah pride do izrazitih vplivov na vedenje in zavest. Pri nekaterih lahko pride do opitosti že po dveh požirkih tekile, zato se o standardni merici alkohola, po kateri pri mladostniku še ne pride do znakov opitosti, po mnenju zdravnikov sploh ne more govoriti.

Kenda pojasnjuje, da ko k njim pripeljejo do nezavesti opitega otroka, zdravstveni delavci tega ne morejo obravnavati "le kot primer pijanosti", ko je treba otroka preprosto strezniti. Ne vedo namreč niti, koliko alkohola ali morda tudi drog je zaužil, ali je tudi podhlajen, morda poškodovan ali celo spolno zlorabljen. Na ljubljanski pediatriji so že zabeležili tudi primere spolno zlorabljenih otrok, dodaja.

Zdravstveni delavci kot zelo pomembno ocenjujejo to, da se starši s svojimi otroki odkrito pogovarjajo o posledicah, ki se jim lahko zgodijo. Nujno pa bi bilo treba izboljšati nadzor nad uživanjem alkohola in drog na prireditvah, zlasti tistih, ki so namenjene tudi mladoletnikom in otrokom, menijo v UKC Ljubljana. Poleg tega bi v prihodnje morali razmisliti o več prireditvah in zabavah brez alkohola.

Največ primerov opitih mladoletnikov na pediatriji obravnavajo ob zabavah ob koncu šolskega leta, pred novim letom in ob začetku šole, še dodaja Kenda.

Zdravnik: Pijejo, da bi pozabili, bežali od samega sebe

Opijanje mladih in otrok je beg od sebe. To še ni alkoholizem, je le želja, da ga ni v tistem trenutku, da se izključi, pravi zdravnik Viljem Ščuka, ki se že desetletja ukvarja z mladimi z osebnostnimi težavami in odvisnostmi.

Po mnenju Ščuke je krivda staršev v takih primerih le to, da otrok niso znali soočati z realnostjo, pogledati resnici v oči, da so jih morda kot otroke preveč zavijali v vato. "Mladostništvo je že samo po sebi težko, mladostniki se morajo soočati z zahtevami družbe, šole, lastnim zorenjem in podobnim. Zato mladi bežijo v opoj do skrajnosti, tvegajo tudi smrt," pravi Ščuka.

Poudarja, da se do nezavesti opijajo le mlajši, otroci v predpubertetnem obdobju ali zgodnji puberteti. Mladostniki, če pijejo, pijejo v družbi, zaradi zabave ali pa da se sprostijo. Mlajši in otroci pa po besedah Ščuke pijejo, da bi pozabili, bežali od samega sebe.

Po njegovem prepričanju bi v šolah morali uvesti šolski predmet oblikovanja osebnosti mladih. To bi bilo preventivno delovanje. Pridiganje po šoli pa ne pomaga, dodaja.

Ščuka poudarja pogostost alkoholizma pri Slovencih. "Slovenci smo že nacionalno zaznamovani z alkoholizmom, ta pa je pogosto združen tudi s samomorilnostjo. Mladina pri nas sicer ni tako samomorilna, kot je bila včasih, a mladi se pogosto znajdejo v brezizhodnih situacijah, ker ni zaposlitev, denarja,... ni jim lepo, zato se opijajo," opozarja Ščuka.

"Dostopnost alkohola mladoletnim v Sloveniji absolutno prevelika"

Tako opozarja direktor neprofitnega zavoda Inštitut Utrip Matej Košir, ki izvaja programe na področju tveganega obnašanja mladih. Kljub zakonski prepovedi prodaje in ponujanja alkohola mlajšim od 18 let je to prej pravilo kot izjema, je poudaril Košir. Država bo po njegovem prepričanju morala najti drugačen, učinkovit način izvajanja nadzora nad prodajo alkohola mladoletnim.

Opozarja tudi na preveliko toleranco do alkohola med starši in odraslimi na sploh. "Zlasti z vstopom v srednjo šolo starši nerazumljivo popustijo pri svojih strožjih stališčih do pitja alkohola, otroci pa ponujeno darilo v večini primerov z veseljem sprejmejo," pravi Košir, ki opozarja, da če ne bo sprememb, bo le še slabše.

Pristojni inšpektorati in policija bi se po prepričanju Koširja morali zganiti. "Takoj bi morali kaznovati tistega, ki je otroku alkohol prodal ali ponudil, vključno s starši," je oster Košir. Opozarja, da se zelo pogosto dogaja, da starši sami priskrbijo alkohol mladoletnim in se jim to ne zdi narobe. "Mladoletni otroci, zlasti mlajši od 16 let, nimajo kaj iskati v gostinskih lokalih ali na pivskih prireditvah brez spremstva staršev ali drugih odraslih oseb sredi noči," pravi Košir.

Prepričan je. da bi že šole lahko delovale preventivno, če imajo jasna in stroga pravila glede alkohola, tobaka in drugih drog, ter če ta pravila dosledno spoštujejo, vključno z učitelji in vodstvom šole.