'Opičje koze je treba čim prej uvrstiti v prvo skupino nalezljivih bolezni'

Kot so še sporočili z vlade, bo imel Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) le tako zagotovljeno ustrezno zakonsko podlago za vzpostavitev epidemiološkega spremljanja navedene bolezni, epidemiološko obravnavo primerov in njihovih tesnih stikov ter za posredovanje vseh zahtevanih podatkov mednarodnim institucijam.

Po pravilniku o prijavi nalezljivih bolezni so v 1. skupino nalezljivih bolezni med drugim uvrščene davica, kolera, kuga, ošpice, otroška paraliza, steklina in rumena mrzlica.

Kot je razvidno iz pravilnika, mora zdravnik ob sumu ali postavitvi diagnoze nalezljive bolezni iz 1. skupine to v treh do šestih urah prijaviti območni enoti Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), ki o tem obvesti NIJZ.

V primeru nalezljivih bolezni 1., 2. in 3. skupine se mora diagnoza potrditi z mikrobiološko diagnostiko v pooblaščenem oz. referenčnem mikrobiološkem laboratoriju.

V Evropi in Severni Ameriki od začetka maja beležijo več primerov okužbe z virusom opičjih koz, ki se sicer pojavlja v tropskih gozdnatih predelih v centralni in zahodni Afriki. Virus, ki povzroča opičje koze, je soroden virusu, ki je povzročal črne koze. "Te nam je s pomočjo globalne kampanje cepljenja  uspelo izkoreniniti," so sporočili z vlade. 

Virus opičjih koz se lahko na ljudi prenese ob stiku z okuženo živaljo (največkrat z glodavci ali primati), okuženim človekom ali človeškimi telesnimi tekočinami, ki  vsebujejo virus. Prenos med ljudmi je lahko tudi kapljičen. Okužba se širi med osebami, ki so med seboj v tesnem stiku, je vlada zapisala v sporočilu za javnost.

Pri opičjih kozah gre za porajajočo se nalezljivo bolezen, ki se do sedaj v takšnem obsegu v Evropi še ni pojavljala. Glede na epidemiologijo skupkov, ki se pojavljajo v Evropi, je pričakovano, da se bodo primeri še pojavljali, tudi v Sloveniji. Tako Svetovna zdravstvena organizacija kot Evropski center za obvladovanje in preprečevanje bolezni pozivata države, naj takoj vzpostavijo epidemiološko spremljanje primerov te bolezni in ustrezno obravnavo tesnih stikov.

Prvi primer opičjih koz smo potrdili tudi v Sloveniji, je včeraj sporočil predstojnik Centra za nalezljive bolezni na NIJZ Mario Fafangel. Gre za moškega, ki je prišel s Kanarskih otokov. Simptome je razvil po prihodu v Slovenijo, njegovo zdravstveno stanje pa je stabilno. Raven tveganja za splošno prebivalstvo je ocenjena kot nizka, je poudaril.

Kakšno tveganje za splošno zdravje pomenijo opičje koze, je razložil dr. Janez Tomažič z infekcijske klinike. Miri, da je tveganje za okužbo pri splošni populaciji zelo majhno in tudi bolezen ni zelo nevarna. Verjetnost izbruha epidemije je majhna. Tveganje za prenos pa je večje, a še vedno zmerno, pri osebah z več spolnimi partnerji in pri moških, ki imajo spolne odnose z moškimi. A kot poudarja Tomažič, ni nobenega vzroka za stigmatiziranje te skupnosti. S tem bi dosegli nasprotne učinke, saj osebe v strahu pred stigmatizacijo ne bi poiskale pomoči in bi se bolezen še bolj širila.