Pogovor z Amal Jadou, ambasadorko in svetovalko palestinskega predsednika vlade, je na letošnjem BSF potekal na daljavo. Oglasila se je iz Ramale. Najprej se je zahvalila Sloveniji za priznanje Palestine. "To ni le simbolna gesta, ampak zelo pomembno dejanje za rešitev dveh držav." Ocenila je, da je primerno, da države, ki so priznale Izrael, priznajo tudi Palestino.
Glede razmer na Zahodnem bregu je dejala, da so izraelske sile blokirale ceste. Po njenem se razmere le še zaostrujejo, stopnjujejo. "Kar se dogaja danes, se je dogajalo že dolgo prej, saj je fokus Izraela Zahodni breg, ne Gaza." Dejala je, da pravzaprav ni treba narediti kakšne večje analize, da bi razumeli, kaj se dogaja, treba je le poslušati izraelske oblasti, ki da so Palestincem že predstavile opcije: "Genocid, etnično čiščenje ali apartheid." Dejala je, da smo danes že priča tem elementom.
Glede palestinskih prizadevanj za mir je dejala, da so zelo aktivni na mednarodnem področju, da si res prizadevajo za političen dogovor, saj bi tako ljudi v Gazi rešili pred nasiljem, da pa so bili zaenkrat neuspešni. Podprli so tudi ideje ameriškega predsednika, je dejala. "Države smo pozivali, naj k sodelovanju pridobijo Izrael." A neuspešno. "Medtem so na obeh straneh izgubljena življenja. Pa so človeška življenja veliko pomembnejša od katerega koli ozemlja."
Pa je vlada v Ramali odprta za širši sporazum glede Gaze in na Zahodnem bregu, saj bi bile istočasno potrebne tudi notranje reforme? Dejala je, da se zavzemajo za rešitev dveh držav, zato so se obrnili tudi na mednarodne institucije. Želijo pa, da Izrael preneha z okupacijo ozemelj. "Žal pa tega ne upoštevajo in na mednarodni skupnosti je, da dosežejo, da Izrael spoštuje mednarodno pravo."
"Nujno potrebujemo premirje. Za to prosimo že enajst mesecev," je poudarila. Dejala je, da so od mednarodne skupnosti v tem času slišali veliko besed, a potrebna so dejanja, in videli so le malo dejanj. In ponovila, da bi Izrael, ki se ne odziva niti na pozive k premirju, k temu morala prisiliti mednarodna skupnost. "Prav tako morajo nekatere države prenehati s pošiljanjem orožja Izraelu, saj se to uporablja za ubijanje palestinskih otrok. 17.000. A to je le številka, ki jo vemo, številna trupla pa so še pod ruševinami. Ko sem gledala starejšega moža, ki ne želi zapustiti ruševin, izgubil je otroke, vnuke in pravi, da ni nikjer varno, sem se vprašala, kakšno življenje pa želimo, da živi?" Po njenem je čas, da se uresničijo zaveze mednarodne skupnosti in da je treba spoštovati pravo.
Kaj pa vloga Hamasa? Jasnega odgovora na to vprašanje gostja ni podala. Dejala je: "Rada bi videla več aktivizma svetovnih voditeljev, da se ustavijo zločini proti človečnosti, ki se dogajajo proti mojemu ljudstvu." Namesto na vlogo Hamasa pa je opozorila, da so v Izraelu protesti in stavke, ki oblast pozivajo k drugačnemu ravnanju.
Zaključila je, da je rešitev dveh držav edina mogoča: "Obstaja občutek sovraštva in maščevanja, ki slepi izraelske naseljence in vojake, zato je kakršnakoli enotna država skoraj nemogoča. Edini izhod je ločitev na podlagi mednarodnega prava in resolucij Varnostnega sveta Združenih narodov."
Nekdanja izraelska zunanja ministrica: Čas je za ločitev
Forum pa je gostil tudi nekdanjo izraelsko zunanjo ministrico Cipi Livni. Njena udeležba je sicer razburila nevladnike, ki so pred Festivalno dvorano s protestom opozorili na neukrepanje EU glede Palestine ter izpostavili dvoličnost, ki da jo z vabilom nekdanji izraelski ministrici izkazuje slovenska vlada. Zaradi vabila Livni so forum bojkotirali predstavniki Levice, da vabilo ni bilo ravno posrečena poteza, pa je dejala tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar.
V odzivu na predhodnico je Livni dejala, da prav tako verjame v rešitev dveh držav. "Lahko se strinjam z njo o marsičem, še posebej, ko je dejala, da je čas za ločitev med Izraelom in Palestino."
Je pa dodala, da se v marsičem tudi ne strinjata. Opozorila je na pretekle poskuse iskanja rešitev ter poudarila je, da je Izrael Gazo nekoč že zapustil. "6. oktobra ni bilo v Gazi nobenega našega vojaka ali naseljenca. Kaj pa smo dobili v zameno? Hamas."
Dejala je tudi, da bi ljudje, kot je Amal Jadou, morda radi izpustili talce. A jih ne morejo. Ne morejo niti v Gazo, ker bi jih ubili. "Zato tudi jaz pozivam mednarodno skupnost k delovanju. Vzpostavitev palestinske države je del konca konflikta, mislim pa, da nihče ne želi Hamastana, teroristične oragnizacije, ki se ne bori za legitimen cilj."
Poudarila je, da se ne strinja s politiko Benjamina Netanjahuja. Da pa bi morali dati na stran ekstremne pozive na obeh straneh in sprejeti realnost. "Miru ni s Hamasom, okrepiti je treba palestinsko oblast."
Ko gre za dogajanje na Zahodnem bregu, pa je dejala, da je legitimno, da vojska deluje proti terorizmu, ni pa primerno, da nekateri napadajo palestinske civiliste.
Na vprašanje o nečloveškem ravnanju Izraela v Gazi je dejala, da Hamas izkorišča civiliste, da ljudje plačujejo ceno, čeprav da se na izraelski strani skušajo izogibati civilnim žrtvam. Prav tako naj bi nekatere vojake doma preganjali zaradi početja v Gazi. Dejala je, da podpira humanitarno pomoč za Gazo, po drugi strani pa tudi pravico Izraela, da se bori proti terorju.
Kako pa gleda na izolacijo Izraela v mednarodni skupnosti? Dejala je, da želi, da je Izrael del mednarodne skupnosti, saj ljudje tam praviloma verjamejo v liberalne vrednote, mir. Zavrnila je nekatere vrednote aktualne izralelske oblasti. Izrazila je pričakovanje, da bo mednarodna skupnost podprla liberalne sile v Izraelu in opozorila, da se v tem smislu ne upošteva dovolj pravice Izraela do obrambe.
Kako pa torej priti do dveh držav, če sta trenutno obe strani zastopani z ekstremnimi silami? Dejala je, da meni, da razmere še niso prešle točke nepovratnega, da so rešitve še mogoče. "Upam, da bomo kmalu dosegli premirje in dobili nazaj nekaj talcev. To pa bo čas za odločitve o naslednjih korakih, pa ne govorimo o še enem sporazumu, ampak o resnični spremembi za regijo, sicer smo res v hudih težavah."
KOMENTARJI (69)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.