Ministrstvo za notranje zadeve je danes predstavnike združenj občin seznanilo s stanjem migracij v Sloveniji in regiji. Po besedah državnega sekretarja Boštjana Šefica so razmere trenutno stabilne in policija obvladuje ilegalne migracije. Načrtujejo pa spremembe kontingentnega načrta, ki ga bo vlada morda obravnavala že na seji prihodnji teden.
Predstavnikom združenj občin je vladna stran že avgusta predstavila prvo informacijo o trenutnih migrantskih tokovih in vladnih načrtih, danes pa so se ponovno sestali. V teh dneh so imeli tudi delovne sestanke z župani, predvsem s tistimi, za katere pričakujejo, da bodo bolj angažirani ob morebitnem intenzivnejšem prihodu ilegalnih migrantov. Šefic je pogovore z župani ocenil kot konstruktivne.
Šefic: Trenutno so razmere stabilne
Spomnil je, da je v Sloveniji že vzpostavljen sistem sprejemno-registracijskih centrov. Ob centrih v Šentilju, Lendavi in Dobovi bodo po besedah Šefica postavili še dva do tri dodatne. Glede na to, da se ilegalne migracije pojavljajo na celotni meji s Hrvaško, bodo ti locirani na območju Bele krajine in Ilirske Bistrice, aktivirali pa jih bodo v skladu s potrebami, je povedal Šefic. "Trenutno so razmere stabilne, normalne in vse, kar se tiče ilegalnih migracij, lahko opravljamo na naših policijskih enotah, v centru za tujce in izpostavah azilnega doma," je dodal.
Ker pričakujejo nekaj več prošenj za mednarodno zaščito, bodo temu primerno prilagodili kontingentni načrt, da bo nekaj več kapacitet predvidenih za prosilce za mednarodno zaščito, je pojasnil državni sekretar in opozoril, da so tudi te kapacitete v Sloveniji omejene.
Glede novih morebitnih izpostav azilnega doma, ki jih bo predvidel kontingentni načrt, aktivirala pa vlada s sklepom, se po besedah Šefica še dogovarjajo. Računajo, da bo nova kapaciteta za prvo fazo do 500 oseb in še toliko za drugo fazo, potem pa je po kontingentnem načrtu predvidena še tretja faza, ki jo bodo aktivirali ob morebitnem še večjem številu prosilcev za mednarodno zaščito.
Strog nadzor na mejnih prehodih
Na zeleni meji je poostren nadzor, zelo strog nadzor je tudi na mejnih prehodih, izvajajo tudi ukrepe v notranjosti, je naštel Šefic aktivnosti, povezanih z ilegalnimi migracijami, in dodal, da imajo tudi začasne tehnične ovire določen učinek, saj se jim organizatorji ilegalnih migracij izogibajo, to pa olajšuje delo policiji in vojakom, ki sodelujejo s policijo. Vsak od pripravljenih scenarijev za morebitne spremembe na področju ilegalnih migracij ima po njegovih besedah tudi prilagojene ukrepe, tako varnostne kot organizacijske in tudi tehnične.
Na ministrstvu urejajo zakonske podlage in odlok o ustanovitvi vladnega urada za migracije, ki bo deloval pod generalnim sekretariatom vlade. Šefic upa, da bodo te formalne podlage kmalu sprejete in bodo lahko začeli z aktiviranjem urada, ki bo prevzel naloge operativne skupine. "To bo bistveno boljše tako za državo kot za vse ljudi, ki pridejo stiski v Slovenijo," je poudaril. Urad bo po njegovih besedah prevzel vse naloge in osebje, ki skrbi za prosilce za mednarodno zaščito, za zdravstveno in logistično oskrbo in podobno.
64 ponudb za zasebne nastavitve
Glede iskanja zasebnih nastanitev za prosilce za mednarodno zaščito po premestitveni shemi je Šefic pojasnil, da je razpis odprt, dobili pa so okoli 64 ponudb. Gre za različne objekte, od majhnih stanovanj do objektov z do 20 sobami. Prejete ponudbe obravnavajo in postopno bodo ljudi že začeli nameščati v te objekte, je povedal Šefic in dodal, da bodo najemnine financirali prosilci sami iz denarja, ki ga dobijo v skladu z zakonom.
Za izpostave azilnega doma je v igri nekaj državnih objektov, vendar bo po besedah državnega sekretarja večina v zasebnih objektih, za katere bodo sklenili najemne pogodbe. Na javni razpis za integracijske kapacitete na območju Maribora so dobili eno prijavo, postopek pa še ni končan.
Današnjega srečanja se je udeležil predstavnik Skupnosti občin Slovenije Damjan Barut, ki sicer prihaja iz logaške občine. Kot je dejal, so dobili veliko informacij o trenutnih razmerah in vladnih načrtih na tem področju. Dogovorili so se, da se bodo mesečno srečevali, vladna stran pa bo lokalno skupnost bolj intenzivno obveščala o razmerah in načrtih tudi preko lokalnih medijev.
Barut je pojasnil, da imajo v občini Logatec dobre izkušnje pri namestitvi prosilcev za mednarodno zaščito, ki jih bodo predstavili tudi ostalim občinam, kjer bodo v prihodnje nastanjeni. Hkrati je ocenil, da bodo tudi občine razbremenjene z ustanovitvijo urada za migracije, zato si želijo, da bi bil čim prej aktiviran.
Györkös Žnidarjeva danes z nemškim in poljskim kolegom o migrantski problematiki
Ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar se je danes v Berlinu srečala z nemškim kolegom Thomasom de Maizierejem. Spregovorila sta o trenutnih razmerah na Zahodnem Balkanu na področju migracij, aktivnostih in ukrepih, povezanih z migrantsko problematiko, ter krepitvi sodelovanja med državami na tem področju.
Razmere v regiji so zaenkrat obvladljive, vendar se kljub zaprtju zahodnobalkanske poti migracije niso končale, je povedala ministrica. Države v regiji namreč beležijo porast nezakonitih migracij. Ministrica je ob tem izpostavila, da Slovenija pri soočanju z migrantsko problematiko vseskozi zagovarja solidarnost in odgovornost vseh držav v regiji, so sporočili z notranjega ministrstva.
Nemški notranji minister je zagotovil, da bo Nemčija pomagala Sloveniji, če bi bilo ob morebitni spremembi migracijskih razmer to potrebno.
Ministrica je nemškega kolega seznanila tudi z nestrinjanjem z uvedbo mejne kontrole na notranji meji med Slovenijo in Avstrijo. Izpostavila je, da je ta ukrep popolnoma neupravičen in nesorazmeren, saj med državama praktično ni nezakonitih migracij, ter ob tem opozorila, da v kolonah na meji po nepotrebnem čakajo tudi številni državljani EU.
"Pomembno vlogo pri varovanju zunanjih meja EU bo v prihodnje vsekakor nosila tudi Evropska mejna in obalna straža. Za nas je ključno, da bo nova agencija učinkovita in odzivna ter da bo njeno delo osredotočeno predvsem na zunanjo mejo EU, ob tem pa morajo države članice dejavno in hitro zagotavljati ustrezne kadre. Pomoč mora biti na voljo vsem državam," je še poudarila Györkös Žnidarjeva.
Slovenija je članica schengenskega območja, ki je eden od najpomembnejših dosežkov EU in ga je treba ohraniti, zato je zagotavljanje varnosti na schengenskih mejah, pa tudi na vseh zunanjih mejah EU, odgovornost in naloga vseh držav članic. Slovenija se tega zaveda in je bila zaradi odsotnosti evropskih rešitev prisiljena uvesti nacionalne ukrepe tako na zunanji meji kot v notranjosti države, je še zapisano v sporočilu notranjega ministrstva.
Dodali so, da je Slovenija lani med največjim migracijskim pritiskom izkusila, kako dragocena in dobrodošla je vsakršna medsebojna pomoč, zato je bila že pred meseci sprejeta odločitev, da Slovenija v Makedonijo, Bolgarijo, Grčijo in na Madžarsko napoti policiste, v kratkem pa bodo slovenski policisti napoteni tudi v Srbijo.
