Prvič, odkar v Sloveniji izvajamo meritve trdih delcev v zraku, ni na nobenem merilnem mestu vsota prekoračitev mejne dnevne vrednosti za delce PM10 presegla 35 g/m3. Dovoljena dnevna meja je 50 g/m3. Prav tako tudi letna mejna vrednost za delce PM10, ki je postavljena pri 35 g/m3, v letu 2021 ni bila presežena na nobenem merilnem mestu.
"Kljub temu, da v letu 2021 niti na enem merilnem mestu ni bilo preseženo dovoljeno število preseganj ali presežena letna mejna vrednost za delce PM10, pa predvsem v kurilni sezoni ob neugodnih vremenskih razmerah še vedno izmerimo visoke ravni delcev PM10," so zapisali v poročilu Agencije za okolje (Arso).
Mejne dnevne vrednosti (50 g/m3) delcev PM10 so bile presežene v kurilni sezoni (januar, februar, marec, oktober, november, december) in junija zaradi puščavskega prahu.
Prav tako v lanskem letu ni bila presežena mejna letna vrednost (20 g/m3) za delce PM2,5 na nobenem od petih merilnih mest, kjer izvajajo meritve. "Kazalnik povprečne izpostavljenosti KPI za PM 2,5 je leta 2021 znašal 14 g/m3," so izpostavili v poročilu.
Kritična onesnaževala predvsem ozon in svinec
Na vseh stalnih merilnih mestih (LJ Bežigrad, MB Titova, NG Grcna in Iskrba) so bile ravni benzo(a)pirena (BaP) v letu 2021 nekoliko nižje kot leta 2020. Meritve BaP so lani izvajali še v Desklah, kjer pa je bila letna raven najvišja med vsemi merilnimi mesti in je dosegla ciljno vrednost. Najvišje ravni BaP so izmerili v kurilni sezoni, poleti pa so bile ravni na vseh lokacijah znatno nižje.
Tudi letne ravni arzena, niklja, kadmija in svinca so bile v 2021 v Ljubljani, Mariboru, Novi Gorici, Celju, Desklah in na Iskrbi nižje od predpisane mejne oziroma ciljne vrednosti.
So pa junija zabeležili višje ravni težkih kovin skoraj na vseh merilnih mestih, kar je bila posledica puščavskega prahu.
Povišane ravni arzena, kadmija in svinca preko celega leta so zaznali predvsem v Žerjavu v Zgornji Mežiški dolini, kar je povezano predvsem z delovanjem okoliške industrije. Kljub temu, da so bile povprečne letne vrednosti arzena in kadmija na merilnem mestu Žerjav višje kot na drugih merilnih mestih, pa niso presegle predpisanih standardov kakovosti.
Je bila pa lani prvič od leta 2009 (odkar v Žerjavu izvajajo meritve) presežena mejna vrednost za svinec. "Povprečna letna vrednost svinca je bila v letu 2021 na tem merilnem mestu 694 ng/m3," so zapisali na Arsu in dodali, da mejna vrednost znaša 500 ng/m3.
Na vseh merilnih mestih so bile v letu 2021 izmerjene približno enake povprečne letne ravni benzena in so se gibale pod mejno vrednostjo.
Izmerjene ravni ozona so bile v letu 2021 višje kot v letu 2020 zaradi popolnoma drugačnih vremenskih razmer v poletnem času. "Opozorilna vrednost ozona je bila v letu 2021 presežna le en dan avgusta v Kopru in naslednji dan v Novi Gorici. V teh dneh so temperature v naših krajih dosegle tudi do 36 stopinj, nad naše kraje je zaneslo zračno maso iz območja jadranskega bazena, ki je bila v tem času precej onesnažena z ozonom. V letu 2021 je bil sicer že v drugi polovici junija zabeležen prvi vročinski val. Pogoji za nastanek ozona so bili odlični, kljub takim pogojem nismo zabeležili nobenega preseganja," so izpostavili v poročilu.
Dolgoročna ciljna vrednost za ozon pa je bila presežena na vseh merilnih mestih. V 2021 so na osmih merilnih mestih več kot 25-krat zabeležili preseganje te vrednosti, v letu 2020 pa le na enem.
Poleg tega so merili tudi ravni dušikovih oksidov (NO2, NOx), žveplovega dioksida (SO2) in ogljikovega monoksida (CO). Na ravni dušikovih oksidov so tudi v letu 2021 vplivali poostreni ukrepi za preprečevanje širjenja covida-19. "Mejne in kritične vrednosti za NO2 oziroma NOx v letu 2021 niso bile presežene na nobenem merilnem mestu," piše v poročilu.
Najvišje letne ravni so zabeležili na prometno zelo obremenjenih merilnih mestih: LJ Center (33 g/m3) in LJ Celovška (32 g/m3 ). Najvišje urne ravni so bile izmerjene v NG Grčna (123 g/m3 ) in so na vseh merilnih mestih pod mejno urno vrednostjo (200 g/m3). Na vseh merilnih mestih pa so zaznali povišanje ravni dušikovih oksidov ob jutranji in večerni prometni konici.
Urne, dnevne in letne ravni žveplovega dioksida so bile na vseh merilnih mestih v Sloveniji že več let pod mejnimi vrednostmi za varovanje zdravja in kritičnimi vrednostmi za varovanje rastlin. "Višje ravni SO2 občasno izmerimo le okrog TEŠ. V letu 2021 smo v Zavodnjah, ob zagonu bloka v Termoelektrarni Šoštanj, zabeležili dve situaciji s preseženo urno mejno vrednostjo (najvišja urna vrednost 1151 g/m3 )," so zapisali v Arsu.
Na vseh merilnih mestih so ravni ogljikovega monoksida že več let pod mejno vrednostjo za varovanje zdravja in tudi pod spodnjim ocenjevalnim pragom. "Rezultati modelskega izračuna najvišjih 8-urnih vrednosti CO za leto 2021 kažejo, da so ravni CO povsod v Sloveniji precej nižje od predpisane mejne vrednosti."
Povprečna letna koncentracija živega srebra (Hg) v zraku je v letu 2021 znašala 1,5 ng/m3. To pa je nekoliko višje kot v preteklem letu. "Od leta 2017 dalje, ko meritve izvajamo z novo, bolj zanesljivo metodo, se nakazuje rahel trend naraščanja ravni onesnaženosti zraka z živim srebrom," so poudarili v Arsu.
Kaj so pokazale meritve padavinskih voda?
Povprečna letna pH vrednost padavin se je na merilnih mestih v Sloveniji gibala med 5,3 in 5,62. Glede na lestvico EMEP so bile padavine v Sloveniji med manj kislimi v Evropi.
Povprečne letne koncentracije amonijevih, sulfatnih in nitratnih ionov v padavinah v letu 2021 na vseh merilnih mestih v Sloveniji nas skladno z EMEP lestvicami uvrščajo med področja z nižjimi do srednje visokimi koncentracijami posameznega iona. "Za merilno mesto Iskrba velja, da so glede na EMEP lestvice povprečne letne koncentracije arzena, kroma, niklja, in svinca med srednje visokimi, kadmija, bakra, cinka pa med nižjimi v Evropi."
Tudi povprečna letna koncentracija živega srebra v padavinah je lani znašala 2,75 ng/L, s tem pa se je uvrstila v spodnjo polovico EMEP lestvice, kar Iskrbo uvršča med področja z nižjimi koncentracijami Hg v Evropi.
KOMENTARJI (9)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.