Za vladni predlog so poleg SLS glasovali tudi poslanci opozicijskih NSi in SDS. Po oceni vodje poslanske skupine SLS Janeza Podobnika sta poslanski skupini LDS in ZLSD z glasovanjem proti vladnemu predlogu novele zakona o kmetijskih zemljiščih "grobo kršili" koalicijsko pogodbo. Tudi po njegovih besedah bo zaradi tega nastala pravna praznina v prometu s kmetijskimi zemljišči. Tako bo namreč, po prepričanju ljudske stranke. omogočen nenadzorovan promet s kmetijskimi zemljišči, ne bo pa tudi več zaščitnih mehanizmov, ki bi omogočili ohranitev zemlje v slovenskih rokah. Poslanec SLS Franci Rokavec je dejal, da je poslanska skupina že vložila nov predlog zakona.
V LDS in ZLSD zavrnili očitke
V poslanski skupini LDS so očitke SLS zavrnili in zapisali, da je bila vsebina novele zakona predstavljena v nasprotju s stališči, oblikovanimi v okviru koalicije. Po oceni LDS je zemljiška in kmetijska politika pomembno področje, s katerim se je potrebno odgovorno ter celovito ukvarjati in ga ne prepuščati le eni politični stranki, ki zagovarja le eno stran tega pomembnega segmenta in ob tem zavestno spregleda vse ostale pravne subjekte. V LDS menijo, da nenadzorovanega in divjega prometa s kmetijskimi zemljišči ne more biti, "pa naj imamo veliko ali malo zaščitnih mehanizmov", saj je namenskost rabe zemljišča najboljši mehanizem za ohranjanje kmetijskih zemljišč.
V poslanski skupini ZLSD pa so v odgovoru na očitke SLS navedli, da je bilo v zadnji fazi koalicijskih usklajevanj dogovorjeno, da se predlagana novela ne sprejme in da se pripravi novo besedilo, ki bo prednostni vrstni red nakupa in zakupa uredilo pravičneje. Šele zatem so predstavniki SLS opozorili, da bo zavrnitev novele povzročila pravno praznino, so zapisali. Menijo, da to dejstvo ne more povzročiti bistvenih posledic, saj z zemljišči v državni lasti razpolaga sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, ki v tem času zagotovo ne bo izvajal prometa s temi zemljišči.
KGZS zahteva sprejetje uredbe
Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) zahteva od vlade, naj takoj sprejme uredbo, s katero bi začasno uredili promet s kmetijskimi zemljišči, in sicer do sprejetja nove zakonodaje na tem področju. V nasprotnem primeru Slovenija tvega, da se bo še tisto malo kmetijskih zemljišč prve kakovosti v ravnini izgubilo oziroma nepovratno spremenilo v zemljišča z drugim namenom.
Zbornica tako obžaluje, da DZ ni izglasoval predlagane vladne novele zakona o kmetijskih zemljiščih, saj je s tem prišlo do pravne vrzeli na področju nakupa kmetijskih zemljišč. "Na takšen način smo se znašli v položaju, ko kmetijska zemljišča niso zaščitena ter je promet z njimi nenadzorovan, kar pa lahko traja tudi več mesecev. Že do sedaj se je prepogosto dogajalo, da so posamezniki nakupovali kmetijska zemljišča v bližini večjih naselij z namenom kasnejše pozidave oz. prodaje po predhodni spremembi le-teh v zazidljiva," so zapisali zbornični predstavniki. Obenem so dodali, da "smo v naši državi priča stihijskim odločitvam, za katerimi stoji močan kapital s še močnejšim političnim zaledjem".
Sindikat kmetov za nadzor nad prometom s kmetijsko zemljo
Sindikat kmetov Slovenije v odprtem pismu poziva državni zbor, da v najkrajšem času sprejme takšen zakon, ki bo omogočal nadzor nad prometom in stanjem kmetijskih zemljišč. V sindikatu namreč menijo, da je položaj, do katerega je pripeljalo nesprejetje vladnega predloga novele zakona o kmetijskih zemljiščih, zaskrbljujoč ter da zagotovo ne bo doprinesel k razvoju kmetijstva v Sloveniji.
"V moderni in gospodarsko napredni državi si zaradi strateškega pomena kmetijskih zemljišč nikakor ne moremo dovoliti, da prepustimo promet s kmetijskimi zemljišči nenadzorovan, kar je v interesu skupine posameznikov, ki je bila predmet zaščite v preteklosti," je v pismu zapisal predsednik sindikata Marjan Gorenc. Obenem je dodal, da imajo države Evropske unije, po katerih se Slovenija vedno bolj zgleduje, to področje zelo dobro urejeno in nadzorovano.
