Kot je pojasnil pomočnik tiskovnega predstavnika State Departmenta Louis Fintor, omemba Romunije, Indije, Rusije in Slovenije ne pomeni, da so vlade teh držav vpletene v vztrajna iraška prizadevanja za pridobitev prepovedanih dobrin. Zaradi obveščevalne narave informacij pa State Department ne more objaviti imen podjetij, pri katerih je Irak skušal opraviti nakup.
Powell je namreč v sredo dejal, da so si iraška podjetja med drugim tudi v Sloveniji prizadevala pridobiti tehnologijo za proizvodnjo magnetov za obogatitev jedrskih materialov. Iraški uradniki naj bi se v letih 1999 in 2000 pogajali s podjetji v Romuniji, Indiji, Rusiji in Sloveniji za nakup proizvodnih zmogljivosti za proizvodnjo magnetov. V njih naj bi bile sposobni proizvesti magnete, težke od 20 do 30 gramov, kar je teža magnetov, ki jih je Irak uporabljal v plinskih centrifugah za izdelavo materialov za jedrsko orožje še pred zalivsko vojno leta 1991. Ti magneti, skupaj z aluminijastimi cevmi, ki jih Irak še vedno naroča, naj bi kazali na prizadevanja za obnovitev jedrskega programa.
Povpraševanje preko srbskega podjetja
Po sredinem govoru Powella so slovenska podjetja, ki izdelujejo magnete, zanikala, da bi kakorkoli sodelovala z Iračani. Direktor podjetja Magneti iz Ljubljane, Albert Erman, pa je v petek povedal, da je imel Powell prav. Kot je povedal, njegova tovarna sicer ni imela odnosa z Iračani, povpraševanje pa je prišlo prek srbskega izvoznega podjetja, ki je že prej imelo stike z Irakom in je od podjetja Magneti zahtevalo ponudbo za izgradnjo majhne tovarne magnetov.
Ponudba je bila težka šest milijonov dolarjev, vendar do nakupa ni prišlo. "Moram reči, da zato, ker smo mi postavili vprašanje, kam blago gre. Oni so rekli, da ni za srbski trg in da bomo dobili informacije, ko se bo investitor odločil. Vendar je bilo potem vse tiho," je pojasnil Erman.
