Omejiti dostop do sodišča

Državni zbor je z večino glasov podprl spremembe zakona o ustavnem sodišču, ki omejujejo možnosti vlaganja ustavnih pritožb v tako imenovanih 'bagatelnih zadevah', na ta način pa naj bi po besedah pravosodnega ministra Lovra Šturma predvidoma do konca leta 2008 odpravili večino zaostankov, ki so na ustavnem sodišču nastali zaradi "enormnega povečanja" ustavnih pritožb.

Žrtev lastnega uspeha

Šturm namreč ugotavlja, da naj bi ustavno sodišče začelo postajati "neke vrste žrtev lastnega uspeha". Če bi obremitev ustavnega sodišča postala trajna, "to ne zmore več opravljati svoje ustavne naloge najvišjega organa varstva ustavnosti in zakonitosti in s tem tudi najvišjega varuha človekovih pravic," je poudaril Šturm.

Omejitev dostopa do ustavnega sodišča bo veljalo za spore majhne vrednosti po zakonu o pravdnem postopku, za pritožbe, povezane s stroški sodnih postopkov, motenje posesti in za prekrške. "Vendar pa ta izjema ni absolutna,"
opozarja Šturm, "saj bo v zakonu ostala možnost, da ustavno sodišče v posebno utemeljenih primerih vseeno odloča o ustavni pritožbi v korist pritožnikov."

Začasnega sodnika ali sodnico bodo žrebali

Predlog zakona tudi podrobno ureja vprašanje začasnega nadaljevanja mandata sodnika ustavnega sodišča za primere, ko nov sodnik ni pravočasno izvoljen. Tako naj bi ustavni sodniki z žrebom izbrali tistega, ki bo nadaljeval s svojim delom, dokler državni zbor ne bo izvolil novega člana ustavnega sodišča. To je po trditvah pravosodnega ministrstva v navadi v določenih mednarodnih organizacijah oziroma na mednarodnih sodiščih.

V predlogu zakona je tudi natančneje predpisano, kako hitro oziroma po kakšnem postopku mora predsednik republike delovati, če predlagani kandidat za ustavnega sodnika ni bil izvoljen v državnem zboru, in iz katerega kroga oseb sme v takem primeru izbirati nadaljnje kandidate.

Poslanke in poslanci so z 59 glasovi za in petimi proti sklenili, da je novela zakona o ustavnem sodišču primerna za nadaljnjo obravnavo.