Do danes dopoldne je bil vsaj en primer okužbe z novim koronavirusom potrjen v 92 občinah, po dva ali več pa v 47 občinah. Največja žarišča ostajajo Ljubljana, Šmarje pri Jelšah in Metlika. Število okuženih sicer ni bistveno naraslo, še največ novih okuženih so potrdili v Kamniku, tri.
Med vsemi potrjenimi primeri je 114 okuženih iz osrednjeslovenske, 56 iz jugovzhodne Slovenije, 55 iz savinjske, 31 iz podravske, 23 iz gorenjske, 14 iz koroške, 12 iz primorsko-notranjske, 11 iz pomurske in obalno-kraške, pet iz goriške, dva iz zasavske in posavske regije. Pet obolelih je tujih državljanov. Med okuženimi je 166 žensk in 175 moških, ena oseba je umrla.
Preverjajo možnost bolnišnične okužbe
V UKC Ljubljana pa pravijo, da imamo pri nas do danes tudi 21 otrok, okuženih z novim koronavirusom, vendar pa nihče izmed njih ne potrebuje hospitalizacije, bolezen poteka v blagi obliki.
V ljubljanskem UKC je sicer hospitaliziranih 23 bolnikov, obolelih za covidom-19, ki ga povzroča novi koronavirus. Med njimi jih je šest v enoti intenzivne terapije. So pa okužbo potrdili tudi pri enem od bolnikov, ki je tam že nekaj časa hospitaliziran zaradi drugih zdravstvenih težav, so sporočili iz UKC.
Ker pri omenjenem bolniku za zdaj še ne morejo ovreči možnosti bolnišnične okužbe, z vsemi zaposlenimi, ki so bili z njim v stiku, "izvajajo ustrezne ukrepe". Bolnika so sicer ustrezno premestili, so navedli na Twitterju.
Iz mariborskega UKC so medtem sporočili, da je pri njih hospitaliziranih 11 pacientov, dva sta v intenzivni enoti, oba intubirana. 113 zaposlenih je preventivno v domači izolaciji.
Je pa direktor mariborskega UKC pozval vse doslej nerazporejene zasebne zdravnike in specializante iz Štajerske, da se vključijo v delo v izrednih razmerah.
Odlok o omejevanju gibanja bodo morda še razširili
Na današnji tiskovni konferenci je minister za notranje zadeve Aleš Hojs ocenil, da se Slovenci držimo novih omejitev. Dejal pa je, da bo morda treba odlok o omejevanju gibanja razširiti na gibanje znotraj posamezne občine.
Odgovoril je tudi na nekaj zelo konkretnih, a še vedno perečih vprašanj. Kot pojasnjuje Hojs, je sprehajanje psov dovoljeno. Vendar mora to opraviti ena oseba, pri tem se mora izogibati stikom z drugimi. Kolesarjenje, sprehajanje je mogoče na parkovnih, sprehajalnih površinah. A glede kolesarjenja opozarjajo, naj bo hitrost "uvidevna" in razmeram primerna. Na teh površinah naj športniki dajo prednost ljudem, ki sprehode bolj potrebujejo, pravi Hojs. Pojasnil je tudi, da naj se pari, ki ne živijo v skupnem gospodinjstvu, ne sprehajajo skupaj. Kako je z odhodi na vikend v drugo občino? Za zdaj gibanje torej še ni omejeno zgolj na eno občino, lahko pa se že kmalu zgodi sprememba. Nadzor sicer izvaja zdravstvena inšpekcija, ker je zdravstvenih inšpektorjev malo, pri tem sodeluje tudi policija, ki lahko spiše globo, če se navodil pristojnih ne držimo.
Vse o tem, kaj novi odlok dovoljuje in česa ne, si lahko natančneje preberete tukaj.
Slovenska vojska vabi državljane v vrste pogodbene rezerve
Kot so zapisali na spletu, v teh zahtevnih časih vabijo vse, ki bi radi pomagali, saj je vojska zelo vključena v prizadevanja vlade pri preprečevanju širjenja novega koronavirusa. Državljane vabijo na prostovoljno in začasno opravljanje vojaške službe.
Kot pravijo v SV, bi s tem državljani pomagali razbremeniti celoten varnostni sistem, ki nosi veliko težo boja proti epidemiji. Za podporo stalni sestavi SV je nujno okrepiti njeno pogodbeno rezervno sestavo. Popolnjevanje enot SV s prostovoljno rezervo je v četrtek v video nagovoru napovedal premier Janez Janša.
Pogodbeni rezervisti lahko postanejo vsi državljani Slovenije, ki so stari vsaj 18 let, zgornja starostna meja pa je 50 oziroma 60 let. Za vključitev v pogodbeno rezervo pa je treba opraviti tudi zdravniški pregled. Državljani, ki želijo delovati kot pogodbeni rezervisti, tudi ne smejo biti kaznovani ali v kazenskem postopku in se strinjajo z varnostnim preverjanjem. Za opravljanje dela vojaka morajo imeti državljani opravljeno vsaj poklicno šolo, za podčastnika vsaj srednjo šolo in za častnika najmanj visoko strokovno šolo. Državljani tudi ne smejo biti na delu, usposabljanju ali šolanju v tujini za več kot tri mesece. Prijaviti se ne morejo tisti, ki so zaposleni kot poklicni pripadniki SV, policisti, uradne osebe v upravi za izvrševanje kazenskih sankcij ali poklicni gasilci. Prijaviti se ne morejo tudi vsi, ki so razporejeni na dolžnost v sistemu zaščite, reševanja in pomoči.
Okužbo potrdili tudi v ZD Kamnik in izolski bolnišnici, mariborski podžupan v samoizolaciji
Iz mariborske občine so medtem sporočili, da je okužen tudi podžupan Samo Peter Medved. "Danes, ko je prejel izvide testiranja, je nemudoma sporočil, da so ti žal pozitivni na koronavirus. Podžupan je sicer od 7. 3. odsoten in s sodelavci v kabinetu oz. na občini ni imel stikov. Po vrnitvi z dopusta na Južnem Tirolskem je takoj opravil test, ki je sprva bil negativen, a se v kabinet kljub temu z vso odgovornostjo ni vračal. Zaradi slabega počutja je ponovno odšel na testiranje, ki je žal pokazal pozitiven rezultat. Ostaja v izolaciji, vsi pa si želimo, da čim prej okreva," so zapisali.
Tudi iz Splošne bolnišnice Izola so sporočili, da je bila njihova sodelavka pozitivna na novi koronavirus. Pri tem se je sama izolirala in že sedem dni ni bila na delovnem mestu, v bolnišnici pa so sprejeli vse potrebne ukrepe. Možni bolnišnični kontakti so bili testirani in vsi izvidi so negativni, tako da izolacija osebja ni bila potrebna. Ostale kontakte obravnava epidemiolog.
V Domu upokojencev Šmarje pri Jelšah, kjer so bili še včeraj okuženi trije zaposleni in šest stanovalcev, se je okužba razširila že na štiri zaposlene in sedem stanovalcev, je povedala direktorica doma Gordana Drimel. Povedala je še, da je bil v četrtek bris vzet pri treh zaposlenih in dveh stanovalcih, vsi izvidi so negativni.
Odlok, ki je z objavo v uradnem listu že stopil v veljavo in nadomestil prejšnjo odredbo, zaradi zajezitve in obvladovanja epidemije novega koronavirusa med drugim določa, da se prekine izvajanje preventivnih zdravstvenih storitev pri vseh izvajalcih zdravstvene dejavnosti. Še naprej se bo izvajalo preventivne zdravstvene storitve, katerih opustitev bi lahko imela negativne posledice za zdravje pacienta.
Tako se pri vseh izvajalcih zdravstvene dejavnosti odpovejo vsi specialistični pregledi in operativni posegi, razen zdravstvenih storitev, označenih s stopnjo nujnosti nujno in zelo hitro, onkoloških storitev in obravnave nosečnic. Enako velja tudi za postopke rehabilitacije in druge nenujne oblike zdravljenja.
Prekine se tudi izvajanje vseh zobozdravstvenih storitev pri vseh izvajalcih v državi. Kot je zapisano v sporočilu po seji vlade, se bodo še naprej izvajale nujne zobozdravstvene storitve in storitve, katerih opustitev bi vodila v trajne okvare splošnega in ustnega zdravja.
Nujne zobozdravstvene ambulante so še naprej organizirane v Zdravstvenem domu Ljubljana, Zdravstvenem domu Maribor, Zdravstvenem domu Celje, Zdravstvenem domu Kranj, Zdravstvenem domu Novo mesto, Zdravstvenem domu Koper in Zobozdravstvenem domu Nova Gorica. V teh ambulantah se v nujnih primerih izvaja obravnava tudi na sekundarni ravni zdravstvene dejavnosti. Na terciarni ravni zdravstvene dejavnosti na področju zobozdravstva delujeta Stomatološka klinika Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana ter klinični oddelek za maksilofacialno in oralno kirurgijo Kirurške klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana.
Vodstva izvajalcev zdravstvene dejavnosti v mreži javne zdravstvene službe bodo na poziv ministra za zdravje dolžna zaposlene, ki izvajajo preventivno dejavnost, prerazporediti na izvajanje nalog, povezanih z zajezitvijo in obvladovanjem epidemije, je še določila vlada. Izvajalci zdravstvene dejavnosti na primarni ravni pa morajo na svojem območju organizirati izvajanje zdravstvene dejavnosti v domovih za starejše.
Naš fotograf Aljoša Kravanja je v objektiv ujel, kako gasilci prenašajo odvzete brise:
V Slovenijo prispelo novih 300.000 zaščitnih mask
Civilna zaščite je danes v osrednjem skladišču v Ljubljani prevzela 300.000 mask, ki sta jih donirala fundacija spletnega trgovskega velikana Alibaba in fundacija lastnika Alibabe Jacka Maja. "S tem se bo še nekoliko razbremenil pritisk na zdravstveni sistem, to bo dodatno olajšanje," je ob prevzemu povedal obrambni minister Matej Tonin.
Minister se je posebej zahvalil predsedniku Evropske nogometne zveze Aleksandru Čeferinu, fundacijam, ki so donacijo omogočile, pa tudi transportnemu podjetju, ki je prevoz opravilo brezplačno.
Poudaril je, da dnevno dobivajo informacije o potrebah zdravstvenega sistema. "Dnevno naši logisti po vsej Sloveniji razvažajo najnujnejšo opremo," je pojasnil. Kot je dodal, vsak dan dobijo tudi poročilo, koliko opreme je prišlo v njihova skladišča in koliko robe je bilo izdane.
Skupaj s četrtkovo donacijo bi tako imeli 800.000 zaščitnih mask, a je številka že padla, saj jih sproti delijo zdravstvenim zavodom, ki jih najbolj potrebujejo, je povedal minister.
Povedal je še, da je bil v stiku tudi z generalnim direktorjem Slovenskih železnic Dušanom Mesom, ki je napovedal dodatno donacijo 100.000 kirurških mask. Prav tako se je obrambni minister ponovno zahvalil tudi gospodarski in obrtni zbornici, ki nameravata angažirati svoje člane pri zagotavljanju zaščitne opreme.
Tonin je komentiral tudi napoved premierja Janeza Janše, da bo Slovenska vojska v prihodnjih dneh začela popolnjevati svoje enote s prostovoljno rezervo. Kot je napovedal, bodo danes preko službe za odnose z javnostmi posredovali enotno kontaktno točko. Preko nje se bodo po njegovih besedah lahko prijavili prostovoljci, ki jih služenje domovini zanima. Bodo pa morali opraviti varnostno in zdravstveno preverjanje.
Država se sicer v zadnjih dneh trudi, da bi zdravniškemu osebju zagotovila dovolj zaščitnih mask. V četrtek je v Slovenijo prispela pošiljka 413.000 navadnih kirurških mask, ki naj bi jih po napovedih poveljnika civilne zaščite Srečka Šestana najprej razdelili zdravstvenim ustanovam, torej bolnišnicam, domovom za starejše, nekaj jih bo morda lahko šlo tudi v lekarne.
Gospodarski minister Zdravko Počivalšek sicer računa, da bodo kljub težavam v logistiki med posameznimi državami uspeli uresničiti zastavljeno, da bodo zaščitno opremo lahko zagotovili tako zdravstvenim delavcem kot v nadaljevanju ostalim javnim službam in gospodarstvu. V podjetjih se sicer tudi sami po svojih močeh oskrbujejo s temi sredstvi, s šivanjem zaščitnih mask pa so začeli že v nekaterih zdravstvenih ustanovah.
V kidričevskem podjetju Boxmark naj bi s proizvodnjo mask izključno za državo začeli v ponedeljek, prve bi dobavili v torek, dnevno pa naj bi jih naredili med 40.000 in 45.000. Zaščitne maske pa bo začelo šivati tudi celjsko podjetje Prevent&Deloza, ki se ukvarja z izdelavo zaščitnih oblačil. V prihodnjih petih tednih naj bi predvidoma proizvedli vsaj 300.000 pralnih obraznih mask, ki ščitijo pred okužbami z virusi in bakterijami.
NIJZ bo vodil Ivan Eržen
Med tem je v tem času ena najbolj izpostavljenih ustanov pri nas - NIJZ - dobila novega v.d. direktorja. Nacionalnega inštituta za javno zdravje je namreč na dopisni seji razrešil direktorico Nino Pirnat, ki je podala odstopno izjavo. Za vršilca dolžnosti direktorja je imenoval Ivana Eržena, ki je v preteklosti že vodil inštitut.
Kot navajajo na spletni strani NIJZ, se je Pirnatova v četrtek sestala z ministrom za zdravje Tomažem Gantarjem, ki jo je zaradi vpetosti v obravnavo obvladovanja epidemije koronavirusa, širokega poznavanja sistema zdravstvenega varstva in nujne okrepitve na direktoratu za zdravstveno varstvo povabil k prevzemu funkcije vršilke dolžnosti generalne direktorice. Njeno imenovanje je potrdila tudi vlada.
Je bilo pa v preteklih dneh več predstavnikov vlade, vključno z Gantarjem, kritičnih do NIJZ, saj da je napačno ocenil situacijo glede novega koronavirusa, s tem pa je Slovenija tudi zamudila ključno obdobje, ko bi lahko prej ukrepali. "S pravimi ukrepi smo zamudili teden ali deset dni. Če se vsak dan podvoji število bolnikov, pomeni to veliko razliko," je pred dnevi opozoril Gantar. Eržen je sicer že vodil NIJZ med leti 2014 in 2018, torej pred mandatom Pirnatove.
KOMENTARJI (1573)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.