S stanjem na področju varovanja človekovih pravic v Sloveniji še vedno ne moremo biti zadovoljni, saj se nekateri problemi kljub opozorilom varuha človekovih pravic kar naprej ponavljajo. Nekatere teme sicer številčno upadajo, vendar bolj zato, ker so se izčrpale, kot zaradi dobrega dela državnih institucij, je na predstavitvi letnega poročila za leto 2004 v Ljubljani dejal ombudsman Matjaž Hanžek.
Deseto "jubilejno" letno poročilo je varuh pred današnjo novinarsko konferenco predal tudi predsedniku državnega zbora Francetu Cukjatiju. Prvi mož parlamenta je ob tem pojasnil, tako Hanžek, da bo poročilo državni zbor najverjetneje obravnaval na septembrski seji. Že sredi junija pa bo Hanžek poročilo uradno predal tudi predsedniku vlade Janezu Janši.
Sprememb ni prav veliko
Od prejšnjega poročila se prav veliko ni spremenilo, je pojasnil Hanžek in dodal, da se je med drugim nekoliko izboljšal odnos do ustavnega sodišča, saj je v celoti neizvršenih ostalo le še pet odločb, medtem ko je bilo v letu 2003 takšnih odločb deset. Pozitivno je bilo tudi sprejetje protidiskriminacijske zakonodaje in vzpostavitev institucije zagovornika enakih možnosti, čeprav rezultati volitev kažejo na poslabšanje, je povedal ombudsman.
Hanžek je med drugim omenil še problematiko izbrisanih, ki je bila omenjena v vseh letnih poročilih, nanjo pa so poleg ustavnega sodišča opozarjale tudi evropske institucije. Zadeva kljub temu še vedno ni razrešena, vendar varuh glede tega več ne more veliko narediti, saj je to sedaj stvar politike, ki mora problem urediti.
Izpostavil je tudi romsko problematiko in poudaril, da bi morala vlada in državni zbor sprejeti enoten romski zakon in strategijo reševanja romske problematike, s katero bi Rome vključili v slovensko multikulturno družbo. Namesto tega pa se ta problem prepušča lokalnim skupnostim in lokalnemu prebivalstvu, kar še poglablja in povečuje konflikte.
Tudi kolektivno varstvo manjšin, ki niso opredeljene v ustavi, po besedah Hanžka še vedno ni urejeno. Ob tem je izpostavil status novih manjšin, torej pripadnikov drugih narodov iz bivše Jugoslavije, katerih status bi morali korektno urediti. Vlada bi morala tako v dialogu s predstavniki teh manjšin čim prej predlagati rešitve, ki bi zagotavljale njihov nadaljnji kulturni in narodnostni obstoj v Sloveniji, ocenjuje varuh.
Med drugim je omenil še stanje na področju varstva osebnih podatkov, kjer obstaja velika razlika med normativnimi zahtevami in dejanskim stanjem. Na področju duševnega zdravja, predvsem glede ureditve pogojev in postopkov za sprejem oseb v psihiatrično bolnišnico ali socialni zavod in njihovega položaja med zdravljenjem, se po njegovih besedah lani ni zgodilo nič. Pritožbe zoper policijo pa so podobne tistim iz prejšnjih let, saj jih največ govori o nekorektni uporabi prisilnih sredstev.
Varuh je med mnogimi področji človekovih pravic, s katerimi se ukvarjajo v njegovem uradu, omenil še področje otrokovih pravic, kjer se pereči problemi ponavljajo skozi vsa leta. ''Predvsem so otroci pogosto talci in predmet razčiščevanja nerazrešenih konfliktov med ločenimi starši,'' je še dejal Hanžek in dodal, da se med drugim ponavlja kršitev pravice do sojenja v razumnem roku, kar kaže tudi statistika.
V letu 2004 je bilo tako skupaj odprtih 2631 zadev, kar predstavlja v primerjavi z letom 2003 4,5-odstotno zmanjšanje pripada, od tega pa je bila skoraj tretjina zadev odprta na področju sodnih in policijskih postopkov. Teh je bilo namreč 792 ali dobrih 30 odstotkov, medtem ko je bilo na področju upravnih zadev 406 ali 15,4 odstotka odprtih zadev in na področju socialne varnosti 335 ali 12,7 odstotka.
Število odprtih zadev se je glede na leto 2003 najbolj povečalo na področju okolja in prostora, in sicer s 67 na 89 (za 32,8 odstotka) in na področju otrokovih pravic s 127 na 162 (za 27,6 odstotka). Največje zmanjšanje odprtih zadev pa so v uradu varuha zabeležili na področju upravnih zadev (za 19,3 odstotka) in na področju gospodarskih javnih služb (za 14,7 odstotka).