Olja – potvorbe, zavajanje in vprašljiva kakovost

Barvita jesenska vožnja proti Prekmurju – polja prekrivajo oranžne oljne buče, ki so jih kmetje po večini že postavili v vrsto, kot pravijo, zato, da iz njih lažje in hitreje ločijo semena. To je ustaljen postopek, a pot do bučnega olja bo še dolga. Semena morajo oprati, posušiti, ločiti od nečistoč. Nato jih pražijo ter šele takrat iz njih iztisnejo olje. 33 buč za en liter toplo stiskanega bučnega olja. Če gre za hladno stiskanega, pa dvakrat toliko, pove Gregor Kocbek, ki nadaljuje oljarsko tradicijo svojih staršev in starih staršev. 

Vsako olje ni za vsak namen, vsako ima namreč svojo točko dimljenja, ki je ni dobro preseči. "Sončnično je primerno za segrevanje in se zelo pogosto uporablja v kombinacijah specialnih olj, ki so za cvrtje," pravi Igor Pravst, doktor kemije in vodja Inštituta za nutricionistiko. Zelo visoko točko dimljenja ima tudi olje oljčne ogrščice. Lahko segrevamo tudi oljčno olje, a bo s tem izgubljal na kakovosti, medtem ko je bučno olje bolje uporabljati hladno. 

Jedem dajejo okus, nekatera se uporabljajo kot začimbe za hladne ali že pripravljene tople jedi. A z olji ne smemo pretiravati. "Denimo kokosovo olje, palmovo olje in kakavovo maslo vsebujejo preveč nasičenih maščob, teh naj bi se v prehrani čim bolj izogibali," pravi dr. Živa Lavriša z Inštituta za nutricionistiko. Nasprotno pa ima oljčno olje številne dokazane ugodne učinke na zdravje, predvsem na boljši razplet  kardiovaskularnih boleznih.

Zaradi vse bolj ekstremnih vremenskih razmer in klimatskih kriz je pridelka čedalje manj, cena rastlinskih olj na svetovni ravni že nekaj let raste. S tem pa tudi ponaredki: "Pri nižjekakovostnih oljih je verjetnost, da pride do odstopanja od deklarirane kategorije toliko večja," pojasnjuje Nadja Škrk z Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.

Letos bodo prvič za ponaredke preverjali tudi bučno olje. Nadzori oljčnega olja pa so tudi letos pokazali na precej slabo stanje – več kot 40 odstotkov olj, ki so se v lanskem letu na trgovskih policah prodajala kot ekstra deviška, je bilo v resnici deviških.

Na evropski ravni je stanje še bolj porazno – stara, žarka, cenejša olja, tudi tista, ki nimajo nič z oljkami, se prodajajo kot oljčna olja. Prvi alarm bi, pravijo poznavalci, morala biti cena, ki, če je olje kakovostno, ne more biti nizka. 

V rubriki 24ur Inšpektor smo se opravili na obiranje, predelovanje in stiskanje različnih vrst olj. Strokovnjake  smo spraševali o razlikah, pozitivnih in negativnih lastnostih. V Sloveniji se lahko pohvalimo s pridelavo visoko kakovostnih olj, a moramo vedeti, kaj izbrati.