Uprava je doslej razglasila že 50 žarišč v 31 krajih. Žarišča so v krajih občin Škofja Loka, Kranj, Naklo, Radovljica, Kamnik, Medvode, Cerklje, Gorenja vas-Poljane in Železniki. Žarišča, ki jih obdaja kilometer široki varovalni pas, pa se med seboj že prekrivajo, zato bodo verjetno potrebni tudi drugačni administrativni ukrepi, je pojasnila vodja fitosanitarne inšpekcije Joži Jerman Cvelbar. Okužba se je kljub intenzivnemu delu inšpektorjev v posebnih pet- in 10-kilometrskih nadzorovanih območjih razširila predvsem v Selški dolini in proti severu.
Na hrušev ožig, ki ga povzroča bakterija Erwina amylovora, je sicer občutljivih okrog 150 rastlinskih vrst iz 37 rodov družine Rosacaea, gospodarsko najbolj škodljiv pa je med sadnimi drevjem jablani, hruški, kutini in nešplji, med okrasnimi in gozdnimi rastlinami pa glogu, panešplji, ognjenemu trnu, skoršu in šmarni hrušici. Bolezen povzroča venenje in sušenje poganjkov, cvetov in vej, ob močni okužbi pa propad celega drevesa. Ker zanjo ni zdravila, bolezen pa se z dežjem, vetrom, žuželkami, pticami in prometom izredno hitro širi, morajo imetniki okuženih rastlin izvajati ukrepe za preprečevanje širjenja oziroma zatiranja hruševega ožiga z radikalnim izrezovanjem okuženih poganjkov in vej, sežiganjem na mestu samem, razkuževanjem in zavarovanjem dostopa do okuženega mesta.