'Župani bomo naredili vse, da bodo otroci varni'

Združenje civilnih iniciativ vključuje kmete in somišljenike iz občin Kobarid, Tolmin, Cerkno, Železniki, Gorenja vas - Poljane in širše Slovenije. Snovalci okrogle mize ne pristajajo na sobivanje z zvermi, kot ga ponuja stroka. Prepričani so, da mora imeti lokalna skupnost prevladujoč vpliv na določitve območij naselitve velikih zveri, obenem pa zahtevajo sistemsko ureditev odškodnin, pa tudi da država celostno ovrednoti vpliv zveri na podeželje.

Okrogle mize v Davči, ki so jo že pred mesecem dni napovedali predstavniki Cerkljanske iniciative, so se udeležili tudi minister za okolje in prostor Simon Zajc, ministrica za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano Aleksandra Pivec, direktor Zavoda za gozdove Slovenije Damjan Oražem, predsednik Lovske zveze Slovenije Lado Bradač ter publicist in naravovarstvenik Anton Komat.

Dialog pa je pokazal različne poglede politike in stroke. Največ osti je bilo uperjeno proti Zavodu za gozdove Slovenije ter njegovemu predsedniku Damjanu Oražmu. Predstavniki iniciative so enotnega mnenja, da zavod zavaja z nekaterimi podatki. Zaradi zaščite nekaterih projektov, naj bi zavod uporabljal stare podatke o razširjanju divjih zveri po Sloveniji. Samo na Cerkljanskem in Gorenjskem območju je teh vsaj dvakrat več, kot govori statistika, menijo.

Oražem očitke zanika, po njegovem mnenju pa je bila pred leti glavni problem izdana odločba sodišča. "Država v zadnjih dveh letih ni uredila odstrela volkov. Populacija je v tem času zrasla do te mere, da tudi ograje, pastirski psi in drugi ukrepi niso več učinkoviti. Ti tehnični ukrepi tudi sicer na takšnih območjih, kot je Davča, niso možni. Škode so na takšnem območju še bolj izrazite, kot so na primer na Kočevskem in Notranjskem, zato je tudi jeza ljudi toliko bolj izrazita," je poudaril Oražem.

Kmetijska ministrica: Naredili smo vse, kar je v danem trenutku možno

Predsednik Lovske zveze Slovenije Lado Bradač je prepričan, da se problematika podaja iz roke v roko kot vroč kostanj. Po njegovem mnenju bi morala država v določenih primerih odločneje poseči, populacijo zveri razpoloviti, na območju od Kobarida, preko Davče in Cerknega, do Gorenje vasi, bi morali poseči po še bolj drastičnih ukrepih.

"Naredili smo vse, kar je v danem trenutku možno, da situacijo rešimo," je dejala kmetijska ministrica Aleksandra Pivec. "Nekatere stvari se vlečejo ne le tri mesece, ampak leta dolgo. Zagotavljam, da smo v tem trenutku v tako dobrem dialogu, da bomo te stvari spremenili. Ne gre jih pripisovati vladi niti temu ministru. Mi je pa zelo žal, da smo v javnosti sprožili tovrstne diskusije in da kmetijstvo dobiva še bolj zaničujoč pogled, kot ga je imelo že sedaj," je še dodala Pivčeva.

"Zdi se mi primerno, da preden o čem odločamo, povprašamo za mnenje ljudi, ki tam živijo. Na ta način se bomo izognili strahu med ljudmi in logičnemu protestu. Po drugi strani pa bomo dosegli to, da bo toleranca do zveri takšna, kot si je želimo," pa je po srečanju poudaril okoljski minister minister Zajc.

'Župani bomo naredili vse, da bodo otroci varni'

Med župani, ki so se udeležili okrogle mize, je bil tudi župan občine Gorenja vas Poljane Milan Čadež. "Z ministrstva smo dobili navodila, da se sofinancirajo podaljšane relacije prevozov šoloobveznih otrok. Župani bomo naredili vse, da bodo naši otroci varni. Na ministrici in ministru pa je, da odpravita vzroke, da ne bomo več govorili o le posledicah in da ne bo nepotrebnega razmetavanja denarja in da ne bo strahu v teh krajih," je poudaril Čadež.

Med udeleženci okrogle mize je bil tudi gost iz Avstrije, župan Železne Kaple Franz Josef Smrtnik. "Če pogledam to kulturno krajino, takoj pomislim na Železno Kaplo. Tudi tam so se ljudje naselili pred 400 leti in začeli z obdelavo zemlje, pred tem pa so morali najprej pobiti vse zveri, saj v nasprotnem primeru tam kmetijstva ne bi bilo. Sem eden tistih županov, ki ne delam rad evropskih projektov, vendar EU zahteva projekte. Mislim, da se je potrebno odločiti kaj hočemo. Ali želimo na tem območju kmetijstvo, kulturo in turizem, ali pa bomo dovolili da krajina ponovno podivja in bo kot pred 500 leti," je razložil svoj pogled na problematiko.

Organizatorji kot sogovorniki so ob koncu ocenili, da je bilo srečanje eno bolj zanimivih in kakovostnih s tega področja. Pohvalili so odsotnost politike in zdrav dialog, ki bo tudi pripeljal do uresničitve osnovnih zahtev organizatorjev.