Oskrba Istre in kraškega zaledja s pitno vodo: Če Istra ostane brez vode, bo suha vsa Slovenija

Parlamentarni odbor je na današnji nujni seji tako soglasno potrdil sklepe, v katerih poudarja nujno zagotovitev pitne vode slovenski Istri, pri čemer je treba zasledovati in upoštevati vse prizadete lokalne skupnosti in prebivalstvo, ter poziva ministrstvo za okolje in prostor, naj pri izvedbi projekta zasleduje racionalnost porabe javnih sredstev ter se pri izvedbi projekta izogiba nepotrebnim in nesmotrnim posegom v naravo, zlasti v primeru Škocjanskih jam. Pri tem naj ministrstvo stori vse, da se njihov status svetovne dediščine z nobenim od postopkov ne ogrozi.

'Prebivalci slovenske Istre že predolgo čakajo, da jim bo zagotovljena pravica do pitne vode'

Z 11 glasovi proti in petimi za pa odbor ni potrdil predloga sklepa, s katerim bi izrazili pričakovanje, da ministrstvo znova preveri vse možnosti za vzpostavitev dolgoročnih vodnih virov za celotno jugozahodno Slovenijo.

Kot je v imenu predlagatelja, poslanske skupine SAB, navedel Marko Bandelli, prebivalci slovenske Istre že predolgo čakajo, da jim bo dejansko zagotovljena pravica do pitne vode, vendar "v SAB nismo prepričani, da gre pri zajezitvi Suhorice za res najbolj optimalno rešitev".

Pri tem je navedel številne pomisleke glede rešitve, ki jo predvideva okoljsko ministrstvo, od kakovosti tako pridobljene pitne vode in morebitne škode jamskemu sistemu Škocjanskih jam do domnevno prenizkega vodostaja Suhorice in Padeža ter nenazadnje same vrednosti naložbe. Po Bandellijevem prepričanju je tako treba še enkrat preučiti tako varianto Suhorica/Padež kot varianto zajetja Klariči na Krasu, pri čemer se želijo prepričati, da bi obveljala najbolj ekonomična in sprejemljiva različica.

Državna sekretarka na ministrstvu za okolje in prostor Metka Gorišek je spomnila na dolgo zgodovino študij za določitev dolgoročne rešitve za oskrbo Istre s pitno vodo. Kot edini ustrezni vodni vir, ki je ustrezal vsem kriterijem, se je po njenih besedah izkazala zajezitev Padeža oz. Suhorice.

Pri tem je Goriškova na podlagi že izdelanih strokovnih podlag zavrnila, da bi takšna akumulacija zmanjševala količino vode v Škocjanskih jamah. Glede izvira Klariči pa je pojasnila, da tudi iz idejnih osnov zanj izhaja, da bi to bila kvečjemu srednjeročna rešitev.

Direktor agencije za vode Roman Kramer je k temu dodal, da bi vir Klariči zagotavljal le 290 litrov na sekundo namesto dobrih 400 litrov vode na sekundo, kolikor bi potrebovali na slovenski obali, medtem ko bi zajetje Suhorice zadostilo tudi dolgoročnim potrebam, ki upoštevajo rast porabe vode tja do leta 2049.

Koprski župan Aleš Bržan je priznal, da idealne rešitve ni, da pa bi od svojih sosedov pričakoval tudi solidarnost in razumevanje, kako pomemben je zanje vodni vir Suhorica. Kot je dodal, je vprašanje dodatnega vodnega vira za slovensko Istro vprašanje nacionalne varnosti: "Če Istra ostane brez vode, bo suha vsa Slovenija."

 Mario Benkoč iz civilne iniciative Ohranimo Brkine je opozoril na po njegovem mnenju samovoljno odločitev okoljskega ministrstva, ki je izbralo zajezitev Suhorice in dela potoka Padež. Poleg uničenja naravnega okolja in grožnje z izgubo statusa Unescove dediščine za Škocjanske jame bi omenjena akumulacija poleg tega povzročila spremembo mikroklime, otežila kmetijstvo in zmanjšala turistični potencial območja. Kot boljšo rešitev je Benkoč predlagal povezovanje rižanskega, kraškega in ilirskobistriškega vodovoda. Parlamentarnemu odboru pa so v civilni iniciativi predlagali sprejem sklepa, s katerim bi ministrstvo pozvali k ustavitvi postopka za sprejem državnega prostorskega načrta za zajezitev Suhorice.

Direktor parka Škocjanske jame Stojan Ščuka je dodal, da so lani od Unesca prejeli oceno, da je svetovna dediščina jam ogrožena zaradi načrtovane zajezitve Suhorice. Ob tem je zavrnil, da bi uravnavanje vodostaja reke Reke koristilo Škocjanskim jamam, saj da je prav hudourniška narava te reke oblikovala jamski kompleks, kot ga poznamo danes.

Direktor Kraškega vodovoda Primož Turšič je spomnil, da vir Klariči sami uporabljajo že 40 let in v tem času "se kvaliteta surove vode ni prav nič poslabšala". Pri trenutnih načrtih ministrstva pa ga je zmotilo predvsem to, da se jih je pri večmilijonskem projektu dalo na stran.

Podobne argumente je bilo slišati tudi v poslanski razpravi. Po besedah Mihaela Prevca (NSi) je sedanja vlada končno presekala status quo in izbrala varianto, ki edina zagotavlja primeren vodni vir. Ob tem je izrazil prepričanje, da bo med pripravo prostorskega načrta stroka marsikaj povedala in da se bodo ovrgli strahovi in pomisleki, povezani s projektom.

Boštjan Koražija (Levica) pa je ocenil, da bi načrtovana akumulacija Suhorice imela več negativnih kot pozitivnih posledic in pozval k ponovnemu premisleku projekta. Rešitev sam vidi v povezovanju lokalnih vodovodov.