Naravna okrasna drevesca morajo biti označena z roza nalepko

Večja in manjša slovenska mesta so že v začetku decembra osvetlile praznične luči, s približevanjem božično-novoletnih praznikov pa se bliža tudi čas za okrasitev domov in poslovnih prostorov. Del tradicionalne okrasitve so tudi novoletne jelke – umetne ali naravne. A pozor – če boste v svoj dom prinesli posekano drevo iz slovenskih gozdov ali nasadov okrasnih drevesc na kmetijskih površinah v Sloveniji, namenjena za okras in praznovanje, morajo biti med prevozi in prodajo označena z nalepko Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS), ki je roza barve ter z letnico 2022.

Letos je na lističe dodan tudi napis "Darilo gozda vašemu domu", ki kupce ozavešča, da je uporaba navadne smrečice iz lokalnega gozda v skladu z usmeritvami ZGS naravi najbolj prijazna oblika božično-novoletne okrasitve, so zapisali na ministrstvu.  

Ta je tudi zadolžena za gozdu in naravi prijazen način pridobivanja okrasnih drevesc z gozdnih površin. Kot so pojasnili, imajo okrasna drevesca iz Slovenije najmanjši ogljični odtis in ne predstavljajo nevarnosti za vnos tujerodnih žuželk in bolezni, ki bi lahko ogrozile gozdove. "Iz gozda oziroma narave so pridobljena na gozdu in naravi prijazen način, zrasla so brez dodatnega vlaganja energije in vode ter brez uporabe pesticidov," so tudi dodali, v nadaljevanju pa poudarili, da način pridobivanja drevesc z redčenjem ugodno vpliva na gozd.  

'Drevesca pravilne stožčaste oblike niti ne potrebujemo'

Tako pridobljena drevesca se po svoji košatosti in obliki sicer ne morejo meriti z okrasnimi drevesci iz namenskih nasadov. A kot menijo na MKGP, drevesca pravilne stožčaste oblike niti ne potrebujemo, saj da bo verjetno stalo ob steni ali v kotu sobe. "Če smrečico čim prej po prihodu domov prirežemo in jo vstavimo v stojalo z vodo, pa preprečimo tudi predčasno odpadanje iglic," so še svetovali.

Pridobivanje naravnih dreves sicer ureja Zakon o gozdovih, ki pravi, da morajo biti ta namenjena izključno za okras ali praznovanje. V skladu z zakonodajo lastniki gozdov letno brezplačno prejmejo 25 nalepk GZS, za vsako naslednjo je treba odšteti 37 centov.  

Nadzor nad pridobivanjem okrasnih drevesc izvaja gozdarska inšpekcija, ki nadzoruje tudi nabiranje mahov. Te lahko pridobivamo v gozdu v omejenih količinah, tako da na eni površini odvzamemo največ petino vsega mahu.

Kaj bo z drevesom po praznikih?

Na MKGP so posebej opozorili tudi na to, kaj storiti z drevesom, ko bo praznikov konec. Kot so zapisali, je treba poskrbeti za pravilno odlaganje ali pa ga skuriti v peči. V zadnjih letih namreč vse pogosteje opažajo, da se po praznikih naravna okrasna drevesca odvrže na gozdne robove v bližino naselij, kar pa je lahko nevarno za gozd. 

"Odlaganje odsluženih okrasnih drevesc, vzgojenih zunaj Slovenije, ter drugih organskih odpadkov iz vrtov v naravo predstavlja nevarnost za vnos bolezni v gozd. Iz istega vzroka v gozdu tudi ne sadimo odsluženih okrasnih drevesc iz lončkov," so izpostavili.