Okoljski ministri na Brdu pri Kranju o svežnju Pripravljeni na 55

"Glavno vodilo pri tem morajo biti poštenost med državami članicami, solidarnost, ambicioznost in učinkovitost," je pojasnil minister Vizjak.

Neformalno zasedanje ministrov, pristojnih za okolje in podnebne spremembe, bo potekalo do srede v okviru slovenskega predsedovanja Svetu EU. Glavna tema današnjega dopoldanskega srečanja je bil omenjeni zakonodajni sveženj. Vodenje razprave o svežnju Pripravljeni na 55 za Slovenijo namreč predstavlja eno izmed najvišjih prednostnih vsebin.

Cilj – do 2030 za 55 odstotkov manj emisij toplogrednih plinov 

Sveženj vključuje vrsto zakonodajnih aktov za doseganje ambicioznega podnebnega cilja – zmanjševanja emisij toplogrednih plinov za 55 odstotkov do leta 2030, kar nam bo po besedah Vizjaka omogočilo, da na uravnotežen način dosežemo dolgoročni cilj, po katerem bo Evropa do leta 2050 prva podnebno nevtralna celina.

Med predlaganimi ukrepi so med drugim uredba o trgovanju z emisijami v sektorjih prometa in stavb, poostritev dosedanjega sistema EU za trgovanje z emisijami, ukrepi za preprečevanje selitve virov ogljikovega dioksida, večja poraba in proizvodnja energije iz obnovljivih virov in večja energetska učinkovitost, je pojasnil Vizjak.

Pri tem je poudaril, da sistem EU za trgovanje z emisijami (EU ETS) ostaja temelj podnebne politike, v njegovem jedru je načelo, da onesnaževalec plača za povzročeno škodo. Hkrati vključuje tudi tržne spodbude za zmanjševanje emisij. "Pri tem bo sicer ključna tudi vloga predlaganega podnebno socialnega sklada, katerega namen je zagotoviti enakost vseh gospodinjstev v času tehnološke preobrazbe," je ocenil minister. V sistem ETS bo po novem vključen tudi pomorski promet.

"Naš cilj je uravnotežen prehodni energetski pravni okvir, s katerim bomo dosegli dogovorjene podnebne cilje. Delitev bremen med državami članicami mora biti pravična in stroškovno učinkovita, k temu pa morajo prispevati vsi gospodarski sektorji. Zagotoviti moramo enak položaj vsem gospodinjstvom in konkurenčnost naših gospodarstev," je poudaril Vizjak.

Slovensko predsedstvo meni, da je učinkovito doseganje ciljev vsake države članice ključnega pomena, je povedal. Minister je pri tem izpostavil, da imajo različne države različna izhodišča za doseganje zastavljenih ciljev, zato univerzalnih rešitev ni.

Okoljski minister je zagotovil tudi, da bo slovensko predsedstvo naredilo vse, kar bo lahko, da ta sveženj pripelje kar se da daleč.

Vizjak je obenem izrekel sožalje vsem prizadetim državam ter vsem, ki so izgubili svojce ali imetje v poplavah, ki smo jim v teh dneh priča v zahodni Evropi. "Izredne razmere, ki smo jim priča, še potrjujejo, da je treba narediti korak naprej pri naših prizadevanjih," je prepričan minister.

V razpravi je sodeloval tudi izvršni podpredsednik Evropske komisije Frans Timmermans, ki je pristojen za evropski zeleni dogovor. Načrtovano je sicer bilo, da bo Timmermans sodeloval na novinarski konferenci, a je udeležbo kasneje odpovedal.

Vizjak je obenem komentiral v ponedeljek izdano energetsko dovoljenje za drugi blok Nuklearne elektrarne Krško. Odločitev infrastrukturnega ministra Jerneja Vrtovca pozdravlja, saj brez tega vira energije ne vidi možnosti razogljičenja in doseganja ciljev, kot je zanesljivost oskrbe. Obenem se je treba zavedati, da se v Sloveniji trenutno opušča premog, življenjska doba trenutnega bloka pa se izteka, je še dejal Vizjak.

Popoldne bodo ministri ponovno sedli za skupno mizo in spregovorili še o mednarodni podnebni konferenci COP26, ki bo potekala jeseni v Glasgowu.