Okoljski alarm: po državi že 16.000 ton odpadne embalaže

Komunalna podjetja se utapljajo v odpadni embalaži. Veliko jih iz lastnega proračuna skuša reševati nastali položaj tako, da dodatno plačujejo odvoz ali skladiščenje pri zasebnikih. Absurd, ki si bo skoraj zagotovo prislužil negativno mnenje Računskega sodišča, saj družbe ne poslujejo v skladu z dobrimi načeli gospodarjenja, temveč odstranjevanje odpadne embalaže plačajo dvakrat. "Trenutno ne smemo višat zneskov na položnicah," potoži direktor Komunale Kranj Matjaž Berčon, "a bomo to slej ko prej morali storiti, saj zdaj plačujemo iz lastnega žepa."

 V Kranju, kjer so kapacitete skladiščenja za šestkrat prekoračene, nimajo druge izbire, kot da odpadke skladiščijo na bližnjem travniku, ki je sicer za takšno dejavnost neprimeren. Na Ljubljanskem barju, kjer skladiščijo in prevzamejo največ odpadkov v državi,  razmere skušajo reševati na bolj "inovativen" način. "Zdaj v skladišču na Barju odpadno embalažo nakladamo in narivamo s strojem, ki ima teleskopski nakladali. To nam omogoča, da lahko delamo višje kupe in da sploh še lahko skladiščimo embalažo na tem prostoru," pravi Nina Sankovič iz JP Voka Snaga.

Prostor, ki so ga pred leti uredili kot začasno skladišče, na katerem bi hranili viške odpadne embalaže za največ dva tedna, je že dolgo del tekočega poslovanja. Tukaj nakopičeni odpadki čakajo na odvoz že od leta 2018, kar je le dodaten alarm, da sistem v državi ne deluje. "V letošnjem letu smo zbrali že 4.490 ton odpadne mešane embalaže, družbe za ravnanje z odpadno embalažo (DROE) pa so od nas prevzele 2.450 ton. To pomeni, da so prevzele vsega 54 odstotkov zbrane frakcije. Ali drugače: skladiščimo še dodatnih 2.040 ton, samo v marcu se je nakopičilo 750 ton oziroma za 75 tovornjakov s priklopnikom," dodaja. Ker je veliko ljudi v času koronakrize doma, povsod po državi zaznavajo močan porast plastike in bioloških odpadkov.

Meje zaprte

Zakaj embalaže preprosto ne odpeljejo? "Trenutno so vse ali pa vsaj večina kapacitet v tujini zaprtih," pojasnjuje Jure Fišer, direktor Surovine Maribor. Madžarska, ki je bila ena glavnih odjemalcev ločene lahke frakcije, je meje zaprla. Alternativno gorivo, ki so ga sprejemale toplarne in sežigalnice, pa v obliki vrečk, lončkov, posod in vsega mogočega poliuretanskega materiala trenutno v tujini ne želi nihče. Družbe za ravnanje z odpadno embalažo (mednje sodi tudi Surovina) bi jo sicer morale prevzemati, po podatkih Ministrstva za okolje in prostor (MOP) v letošnjem letu niso prevzele vsaj 5500 ton mešane komunalne odpadne embalaže. Še huje bo: "Na podlagi podatkov, pridobljenih od Zbornice komunalnega gospodarstva in poročil izvajalcev javne službe, ki so bila poslana na IRSOP (stanje na dan 29. 2. 2020), je v skladiščih izvajalcev javne službe zaradi neprevzemanja komunalne odpadne embalaže, ki bi ga morale zagotavljati družbe za ravnanje z odpadno embalažo, do 31. 5. 2020 pričakovati še okoli 29.725 ton dodatne komunalne odpadne embalaže," pravijo na MOP. Zanimivo, v Anhovem, kjer bi sicer lahko poskrbeli vsaj za del domače odpadne embalaže, še naprej uvažajo italijansko, dodaja Berčon.

Ministrstvo komunalam: Odprite zbirne centre

Kot da še ni dovolj velike prostorske stiske, je zdaj ministrstvo komunalnim podjetjem naložilo, naj odprejo zbirne centre, saj so ljudje začeli kosovni in zeleni odpad (ki nastane denimo po obrezovanju drevja, čiščenju vrtov in podobno) odlagati v naravi. Edina možnost, da preprečimo nezakonito odlaganje odpadkov, je ozaveščanje ljudi in striktno kaznovanje kršiteljev, pravijo na ministrstvu in dodajajo, da je globa za kršitelje med 100 in 300 evri, a je kršitelje težko ujeti pri dejanju. Ukrep je z vidika varovanja narave sicer dobrodošel, a bo težave komunalnih podjetij le še poglobil, opozarja Berčon: "Ta ukrep le še poglablja naše težave, saj to pomeni, da bodo kapacitete še hitreje polne, kot bi bile sicer."

Za ureditev razmer zmanjkuje časa

S takšnim tempom dovažanja odpadkov se bodo slej ko prej vsa komunalna podjetja znašla v podobnem položaju kot občani, ki zaradi zaprtih zbirnih centrov odpadke odvržejo v naravi. "Vlada nima manevrskega prostora. Ne govorimo o mesecih niti tednih, temveč o nekaj dneh, do 20. aprila, preden se bo sistem dokončno zlomil." Matjaž Berčon upa, da je okoljski minister Andrej Vizjak sposoben udariti po mizi in stvari nemudoma urediti. Sebastjan Zupanc, predsednik Zbornice komunalnega gospodarstva, pa dodaja: "Predstavljajte si, da ti kupi zagorijo – imamo novo okoljsko katastrofo." Na MOP so medtem podaljšali rok za javno obravnavo dveh uredb in sklepa o določitvi zneska, s katerimi želijo dolgoročno reševati problematiko odpadne embalaže.