Okoljevarstveniki se ne bodo vdali. Zeleni Slovenije napovedujejo ustavno pritožbo

V okoljskih nevladnih organizacijah so kritični do torkove potrditve omejevanja njihovega delovanja na odboru DZ za infrastrukturo, okolje in prostor. Prepričani so, da gre za odpiranje vrat nepremišljenim in nezakonitim posegom v okolje in naravo. Odločeni so, da bodo še naprej predstavljali glas okolja in narave. 

Zeleni Slovenije napovedali ustavno pritožbo

"Včeraj se je v parlamentu na odboru za okolje zgodil nov napad na okolje in zeleno Slovenijo. Zeleni Slovenije smo bili že večkrat kritični do ravnanj te vlade, včerajšnje dogajanje pa je zagotovo izbilo sodu dno," sporočilo za javnost začenjajo Zeleni Slovenije.

Kot opozarjajo v stranki, so poslanci koalicije in SNS včeraj sprejeli novelo zakona o ohranjanju narave in to kljub opozorilom zakonodajno-pravne službe DZ, ki je člane odbora opozorila, da je prvotni amandma na zakon v nasprotju z ustavo, in to kljub dopolnilom drugega amandmaja: "Omejevanje delovanja NVO namreč vpliva na ustavno varovano pravico do zbiranja in združevanja iz 42. člena ustave. Niti ni mogoče spregledati 73. člena ustave, ki kot temeljno vrednoto slovenske pravne demokratične države varuje naravno dediščino."

Zdaj je na vrsti odločilno glasovanje, ki bo potekalo na majski seji parlamenta, ki se začne 25. maja. "Zeleni Slovenije bomo do takrat pripravili pritožbo, ki jo bomo vložili na ustavno sodišče, prav tako pa smo prepričani, da je nezadovoljstvo nad ukrepi na vseh področjih takšno, da bi bilo možno zbrati 40.000 podpisov za zavrnitveni referendum, a tukaj je spet problem, ker so si taisti posamezniki pred leti omejili pravico do referendumov," še sporočajo.

Greenpeace: Čaka nas še dolg boj, da preprečimo napad na varstvo narave

"Več tisoč pozivov, ki so jih poslali ljudje poslancem, neprestani apeli organizacij z dolgo tradicijo varovanja narave in okoljskih bojev, opozorila pravno-zakonodajne službe državnega zbora … preslišani! Včeraj so poslanci in poslanke z 12 glasovi za in 7 proti potrdili spremembe zakona o ohranjanju narave, ki omejuje možnosti okoljskih organizacij pri sodelovanju v postopkih izdaje gradbenih dovoljenj in drugih upravnih/sodnih postopkih. Omejevanje varstva narave so podprli poslanci SDS, SNS, SMC, DeSUS in NSI," so v odzivu zapisali v organizaciji Greenpeace Slovenija in dodali: "Potrjuje se, da je vladna vizija 'razvoja' brisanje okoljskih standardov, izključevanje javnosti iz odločitev o pomembnih posegih v naravo ter obravnavanje zemlje, gozdov in rek kot potrošnega materiala, ne pa osnovnih gradnikov življenja."

Gantar: Poteptali 20 let prizadevanj za transparentno okoljsko politiko

Po glasovanju se je na Twitterju odzval tudi politik in nekdanji predsednik DZ Pavel Gantar. Objavil je svojo fotografijo iz Aarhusa, ki je bila posneta 25. junija 1998 in zapis: "V imenu Republike Slovenije podpisujem Aarhuško konvencijo – mednarodno ustavo o sodelovanju javnosti pri okoljevarstvenih vprašanjih. Danes sta koalicija in koalicijski sluga SNS poteptala 20 let prizadevanj za transparentno okoljsko politiko."

CNVOS: To na široko odpira vrata za dejansko nezakonite posege

Omejevanje delovanja nevladnih organizacij pomeni "drastično rahljanje sistema varovalk na področju ohranjanja narave", je v izjavi dejal direktor Centra nevladnih organizacij Slovenije (CNVOS) Goran Forbici. Naravovarstvene organizacije s statusom imajo pravico do sodelovanja v upravnih postopkih pri posegih v naravo, s tem pa tudi pravico do izpodbijanja odločitev Agencije RS za okolje (Arso) in ministrstva za okolje in prostor na sodiščih. In za to obstaja dober razlog, je prepričan: "Nihče, še najmanj oblast, ni imun na napake in zlorabe."

V primeru potrditve amandmaja v DZ bodo po Forbicijevi oceni odločitve okoljskega ministrstva velikokrat brezprizivne, saj ne bo nikogar, ki bi jih smel spodbijati. "Glede na to, kolikokrat so slovenska sodišča že ugotovila, da so bile pozitivne odločbe in soglasja Agencije za okolje in ministrstva za okolje napačna in nezakonita, je to seveda nesmisel in na široko odpira vrata za dejansko nezakonite posege, ki prekomerno posegajo v naravo," je prepričan sogovornik. S takimi spremembami bodo odločitve o posegih v naravo in okolje še bolj in še večkrat stvar proste presoje ministra in s tem strankarske politike, je posvaril.

V CNVOS sicer še niso uspeli pridobiti vseh podatkov o tem, koliko od trenutno 47 organizacij, ki delujejo v javnem interesu na področju ohranjanja narave, bi po sprejetih dveh amandmajih (SNS in SMC) ohranilo status. "Pred sejo smo podatke za večino pridobili glede na amandma SNS. Rezultat je bil, da bi v optimalni situaciji in s prilagoditvami status še vedno ohranilo manj kot pol organizacij. Z dodatnim amandmajem SMC bo rezultat sicer še nekoliko manj slab, saj bodo status avtomatsko ohranile še jamarska in ribiška zveza, nekaj lokalnih jamarskih društev ter Društvo za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije," je pojasnil Forbici.

A vseeno ni mogoče trditi, da je amandma SMC pomembneje izboljšal situacijo. "Ne gre za to, da bi bila zaradi tega dodatnega amandmaja sprememba kaj boljša – samo malo manj slaba je! Kot da bi te najprej spotaknili, potem pa potolčenemu ponudili obliž," je ponazoril sogovornik.

Ostri tudi v organizaciji Focus

V nevladni organizaciji Focus, ki ima sicer status delovanja v javnem interesu na področju varovanja okolja, so prepričani, da se s potrditvijo sprememb "odpirajo vrata uničujočim posegom v naravo". Predsednica društva Focus Živa Kavka Gobbo je ocenila, da so sprejete spremembe "ne le v nasprotju z evropsko zakonodajo, Aarhuško konvencijo in s tem tudi protiustavne, temveč tudi v nasprotju z jasno izraženo voljo prebivalcev Slovenije".

"Takšno omejevanje delovanja nevladnih organizacij na široko odpira vrata nepremišljenim in nezakonitim posegom v okolje in naravo, ki lahko povzročijo nepopravljivo škodo," je opozorila sogovornica in dodala: "Očitno je, da ima ta vladna koalicija jasen cilj – onemogočiti kritično presojo posegov v okolje ter s tem ponuditi roko sebičnim interesom kapitala. Na ta način posledično vsem nam odreka pravico do življenja v zdravem življenjskem okolju."

Odbor DZ za infrastrukturo, okolje in prostor je v torek sprejel novelo zakona o ohranjanju narave vključno z amandmajem poslancev SNS, ki zaostruje pogoje za pridobitev statusa delovanja v javnem interesu za nevladne organizacije na podlagi tega zakona - določa namreč minimalno število članov, število in profil zaposlenih oz. kapital, odvisno od pravnoorganizacijske oblike organizacije.

SMC je sicer amandma dopolnil na način, da bi status lahko imele tudi organizacije, ki imajo z državo sklenjeno koncesijo za izvajanje trajnostnega gospodarjenja z naravnimi viri, pogodbo o upravljanju zavarovanih območij ali pa opravljajo naloge zaščite in reševanja.