'Okno priložnosti za renesanso jedrske energije je od pet do sedem let'

Nekdanji posebni predstavnik ZDA za podnebje John Kerry je decembra lani na podnebni konferenci v Dubaju sprožil pobudo za potrojitev zmogljivosti proizvodnje jedrske energije, ki se ji je uvodoma pridružilo 22 držav, med njimi Slovenija. Dogodek v Rockefellerjevem centru je bil danes namenjen razpravam o financiranju te pobude, zato so se je udeležili tudi predstavniki finančnega sektorja.

Kot je prvi razkril britanski poslovni časnik Financial Times, se bo 14 največjih svetovnih bank in drugih finančnih ustanov zavezalo k povečanju finančne podpore projektom civilne rabe jedrske energije. S tem bodo prispevale k cilju potrojitve zmogljivosti pridobivanja te nizkoogljične energije. Med finančnimi velikani, ki so se pridružili pobudi, naj bi bili med drugim Bank of America, Barclays, BNP Paribas, Citigroup, Morgan Stanley, Goldman Sachs, Societe Generale in Rotschild & Co.

Natančnih zavez za zdaj sicer vodilni finančni igralci ne bodo podali, je pa njihova namera po pisanju časnika pomemben signal za prihodnost jedrske energije, saj so projekti gradnje jedrskih elektrarn finančno izjemno obsežni in zahtevni. To kaže tudi razprava o projektu potencialne nove nuklearke v Krškem (Jek 2). Trenutna ocenjena investicijska vrednost nove nuklearke brez stroškov financiranja je glede na izbiro reaktorske tehnologije med 9,3 in 15,4 milijarde evrov.

Golob: Najprej je ključno, da to sprejme javnost

"V Sloveniji smo morda mislili, da so posledice podnebnih sprememb nekaj, kar se dogaja drugim, vendar pa so nedavni požari in poplave poslali jasno sporočilo, da moramo odločno in kolektivno ukrepati. Za gospodarstvo brez ogljika pa mora najprej ukrepati energetski sektor," je dejal premier. Jedrska energija je po njegovih besedah zadnja leta v Evropi dobila zagon, saj predstavlja varen trajnostni vir energije za prihodnost. Dejal je, da je politika storila prvi korak, sedaj sledijo inženirji, treba pa bo tudi najti nove finančne instrumente.

Dejal je, da Slovenija že ima jedrski reaktor, ki so mu podaljšali življenjsko dobo za 20 let, in pobudo za dodatnega, torej Jek 2. "Najprej je ključno, da to sprejme javnost," je dejal premier in spomnil, da bo novembra o tem potekal referendum, ki mu javnomnenjske ankete trenutno kažejo več kot 60-odstotno podporo. "Okno priložnosti za renesanso jedrske energije je nekje od pet do sedem let. Dajmo ga izkoristiti," je dejal.

Dogodek je vodil nekdanji šef kabineta v Beli hiši in sedanji svetovalec ameriškega predsednika za mednarodno podnebno politiko John Podesta, ki je nasledil Kerryja. Poudaril je, da je treba v boju proti podnebnim spremembam izkoristiti vsako čisto energijo, ki je na razpolago, in zatrdil, da jedrska energija to je.

Opisala je ameriške pobude na tem področju in gradnje novih jedrskih elektrarn, kar so za njim in Golobom storili tudi švedska ministrica za energijo Ebba Busch in ostali. Predstavnik State Departmenta je za STA neuradno povedal, da je pobuda z 22 držav doslej narasla na 25 držav. Za udeležbo je bil predviden tudi francoski predsednik Emmanuel Macron, ki pa zamuja s prihodom v New York.