Slovenija

Ogromne domače zaloge zdravil

Ljubljana, 24. 10. 2006 16.25 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Slovenci imamo doma ogromno zdravil na zalogi, vrednih okoli milijardo tolarjev.

Z določenimi ukrepi se da količine domačih zdravil zmanjšati
Z določenimi ukrepi se da količine domačih zdravil zmanjšati FOTO: Reuters

Bolniki v Sloveniji so sicer zadnjih 10 let vedno bolj osveščeni o svojih boleznih in o zdravilih, ki jih jemljejo, kljub temu pa so podatki o zdravilih, ki jih zavržejo neporabljena oziroma ki ležijo v domačih zalogah, še vedno šokantni, je ocenil predsednik komisije za zdravila v Kliničnem centru Ljubljana Martin Možina. Določenim zalogam se nikoli ne bomo mogli izogniti, vendar pa je z določenimi ukrepi to količino mogoče zmanjšati, meni Možina.

Razlogi za zaloge, ki so po podatkih ZZZS vredne okoli eno milijardo tolarjev, so po besedah Možine različni. Prva je seveda pomanjkljiva komunikacija med bolnikom in zdravnikom, poleg tega pa tudi premalo časa, ki je na voljo zdravniku za pridobitev podatkov o predhodnih terapijah bolnika. Pogosto se tako dogaja, da se zdravila predpisujejo, ne da bi zdravnik vedel, kakšna je bila predhodna terapija bolnika.

V zalogah zdravil na domovih je približno slaba petina takih zdravil, ki nikoli niso porabljena, je pokazala raziskava Fakultete za farmacijo. Njihova vrednost, kot že omenjeno, znaša kar 1,2 milijarde tolarjev, med temi zdravili pa je kar ena tretjina takih, ki jim je že pretekel rok trajanja.

V takih primerih je tudi vsako nadaljnjo predpisovanje neustrezno, opozarja Možina, ki je spregovoril tudi o tem, kar bodo po njegovem mnenju rešitve tega problema. Izpostavil je povečanje časa za posamezno obravnavo, elektronski ekspertni sistem predpisovanja zdravil in evidentiranje predpisane terapije na karticah zdravstvenega zavarovanja, v seznamu zdravil pacienta in v dnevniku jemanja zdravil pacienta, kar bo tudi zdravniku omogočalo hiter dostop do evidence predhodnih terapij.

Vsi trije elementi so tako realni, da jih je mogoče realizirati, poudarja Možina. Prav elektronski ekspertni sistem predpisovanja zdravil po besedah Možine že kaže svoje pozitivne rezultate v skandinavskih državah. Število sprememb v uporabi zdravil je namreč tako veliko in se dogaja vsakodnevno, da jih je nemogoče voditi na klasičen način, je pojasnil. Tak sistem bi lahko zaživel tudi v Sloveniji v roku dveh do treh let, pravi Možina. Predpogoj za to pa je elektronski zdravstveni karton.

Vrednost vseh predpisanih zdravil v Sloveniji znaša okoli 100 milijard tolarjev letno, od tega naj bi bilo letno zavrženih za okoli eno milijardo tolarjev zdravil, so še navedli na današnji novinarski konferenci. Letno je predpisanih okoli 14 milijonov receptov, kar pomeni v povprečju sedem receptov na vsakega Slovenca. Slovenski zdravniki sicer zdravila predpisujejo zelo racionalno, kljub temu pa je še nekaj rezerve, menijo na ZZZS.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10
  • 11
  • 12
  • 13
  • 14
  • 15
  • 16
  • 17
  • 18
  • 19
  • 20

KOMENTARJI (2)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

User111430
24. 10. 2006 18.38
Ja žlahta od zdravnikov ( od primera do primera ) poseduje doma priročne lekarne. Je bilo tako v socializmu pa je še sedaj v demokraciji. Plačamo itak vsi, kako se že reče omejitvi na našem TR - limit, ah ja pri predpisovanju zdravil za zdravnik je to nedopustno, saj zdravje nima cene. In kjer ni cene, ni meril, ni trga so pa blazni stroški in zaslužki.
User134698
24. 10. 2006 16.57
Koliko so "veleumni" možgani, iz Fakultete za farmacijo, "potegnili" iz proračuna, za tako natančno raziskavo? "V zalogah zdravil na domovih je približno slaba petina takih zdravil, ki nikoli niso porabljena, je pokazala raziskava Fakultete za farmacijo. Njihova vrednost, kot že omenjeno, znaša kar 1,2 milijarde tolarjev, med temi zdravili pa je kar ena tretjina takih, ki jim je že pretekel rok trajanja." Pa, naj kdo reče, da je vedeževalstvo, slabo plačan poklic!