Napadi volka so na območju Božce in sosednje planine Starijski Vrh pojavili že večkrat, zato so se na Božci, na pobudo lokalnega pooblaščenca Zavoda za gozdove (ZGS) za ocenjevanje škod po velikih zvereh odločili, da bodo zavarovali svoje premoženje, so sporočili z ZGS.
'S tradicionalnim načinom ekstenzivne paše v Alpah vzdržujemo visokogorske travnike'
Do konca pašne sezone bo tako oskrbnik koze zapiral v nočno oboro iz visokih elektro mrež. Območje obore bo nadzorovano tudi z avtomatskimi kamerami, s katerimi bodo zaznali morebitno prisotnost volka na planini. Postavitve obore sta se udeležila tudi predstavnika Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica, ki sta se seznanila s postopkom postavitve ter načini vzdrževanja in uporabe visokih elektro mrež.

"S tradicionalnim načinom ekstenzivne paše v Alpah vzdržujemo visokogorske travnike in s tem ohranjamo pomemben del naše tradicije in narave. Velike zveri se počasi vračajo nazaj na območja v alpskem svetu, kjer so bile dolgo časa odsotne, zaradi česar prihaja tudi do konfliktov z njimi," so zapisali na Zavodu za gozdove.
"Na nas je, da poiščemo rešitve in na območjih, kjer je mogoča uporaba preventivnih ukrepov za varovanje pašnih živali, omogočimo soobstoj velikih zveri in pašništva," so še dodali na ZGS.
Uspešen evropski projekt se zaključuje
Kot je za našo spletno stran povedal direktor Zavoda za gozdove Damjan Oražem, opravljajo več nalog v povezavi z velikimi zvermi, za katere jim sredstva zagotavlja okoljsko ministrstvo: "Izvajamo monitoring zveri, ocenjujemo škodo po napadih zveri, ocenjujemo tudi škodo na nelovnih površinah, imamo pa tudi organizirano interventno skupino, na katero se lahko ljudje obrnejo, če pride do napada ali ogrožanja velikih zveri. Te štiri stvari pokrivamo iz teh sredstev, ki jih je letos bilo okrog 190.000 evrov."
Poleg omenjenih nalog pa so v okviru evropskega projekta Life, pod katerega spada tudi portal varna-pasa.si, aktivno pomagali rejcem pri prepečevanju in odpravljanju škod, tudi z razdeljevanjem interventnih paketov in postavljanjem električnih mrež. Projekt,ki se sicer v prihodnjih mesecih zaključuje, Oražem ocenjuje kot uspešnega.

"Da stvar deluje, kažejo že škode, ki so se izjemno zmanjšale. S sredstvi tega projekta smo pomagali glavnim rejcem, ki so imeli največ težav," pojasnjuje prvi mož ZGS.
Mreže niso mogle pokriti vseh situacij, volkovi so se preveč namnožili
Dodaja pa, da so se volkovi, ker ni bilo odstrela, namnožili in tudi preselili na nova območja, kjer jih ljudje niso vajeni ali z njimi niso imeli problemov: "Rejci niso navajeni na te nove situacije in imajo zato velike težave".
Z mrežami tako niso mogli pokriti vseh situacij. "Volkovi so zdaj tudi na območjih, kjer paša in reja drobnice ne omogočata učinkovite obrambe z mrežami ali jih ni mogoče postaviti".
"Projekt je bil uspešen, a volkovi so se namnožili, ker država ne izvaja vseh potrebnih ukrepov. Zelo intenzivno se je izvajalo postavljanje mrež, razdelili smo veliko pastirskih psov, svetovali smo lastnikom, ampak en del ukrepov je še vedno odstrel, ki pa ga država zaradi pritožb naravovarstvenih organizacij in blokade na upravnem sodišču zadnjih nekaj let ni izvajala,« je jasen Oražem.
'V Sloveniji imamo že verjetno okrog 100 volkov'
"Rezultat tega je, da je številka volkov v Sloveniji ušla iz nekih normalnih okvirov do tega, da imamo trenutno v Sloveniji verjetno že okrog 100 volkov," dodaja.
Prejšnji monitoring je po njegovih besedah pokazal 73 stalnih volkov in še nekaj tropov, ki si jih delimo s Hrvaško. "Ta monitoring, za katerega moramo opraviti še nekaj analiz, bo verjetno že naštel 100 stalnih volkov pri nas. In ko ta številka tako skokoviti narašča, se volkovi pričnejo drugače vesti. Če ni stalnega odstrela, izgubijo strah pred ljudmi in gredo v ograde, kjer je hrana ’na pladnju’ in mu ni treba teči za košuto," zaključuje Oražem.
KOMENTARJI (71)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.