Konec minulega tedna je slovenska vojska žičnato ograjo postavila tudi pri mejnih prehodih Starod in Jelšane ter v okolici mejnega prehoda Dragonja. Poleg ostrega nasprotovanja žični ograji ob Kolpi postavitvi nasprotujejo tudi v številnih krajih na drugi strani žice.
Slovenski vojaki so žično ograjo na slovenski strani meje v bližini hrvaških krajev Rupa in Pasjak začeli postavljati v četrtek, postavljanje nevarne žice pa je vznemirilo prebivalce Rupe, Pasjaka in drugih obmejnih krajev. Zaradi ogorčenja se je del prebivalcev odločil odgovoriti z državljansko nepokorščino. V petek ponoči so, po poročanju hrvaškega portala Liburnija.net, odstranili del ograje, ki jo je postavila slovenska vojska.
Po poročanju Liburnije.net so krajani povedali, da sta obe strani meje živeli kot eno, zdaj pa jih žica z rezili ločuje od sosedov na slovenski strani, s katerimi si med drugim delijo tudi prijateljske in družinske vezi.
Vprašanje, kaj se je dogajalo z ograjo na meji, smo naslovili tudi na slovensko policijo. Sporočili so, da so bili o dogodku obveščeni, a da informacije še zbirajo, zato podrobnosti še niso znane.
Protest proti žičnati ograji v Istri
Nezadovoljstvo s postavitvijo žične ograje se stopnjuje tudi na Primorskem. Na družbenem omrežju Facebook je tako nastala skupina Proti bodeči žici v Istri in drugod ter za soboto napovedala shoda "Proti žici, za humano Evropo" v Brezovici pri Gradinu in Dragonji.
Prvi del shoda naj bi potekal ob 11. uri v naselju Brezovica v koprskem zaledju in naj bi imel poudarek na kulturnem programu, ob 14. uri pa naj bi se shod nadaljeval v vasi Dragonja tik ob istoimenskem mejnem prehodu s Hrvaško.
Facebook skupina Proti bodeči žici v Istri in drugod je sicer namenjena vsem, ki se povezujejo in organizirajo proti delitvi Istre z bodečo žico ali drugimi preprekami, izhaja iz objave na tem družbenem omrežju. Zapis je poleg v slovenščini tudi v hrvaškem in italijanskem jeziku.
V območnem odboru stranke Solidarnost za Slovensko Istro pa so opozorili na "vsestransko škodljivo politiko varovanja slovenskih obmejnih območij s postavljanjem žičnate ograje na meji s Hrvaško". "Istrani smo se v preteklosti takšnim poskusom - na legalne in tudi nelegalne, a legitimne načine - že upirali in verjamemo, da bo tako tudi sedaj," so napovedali.
Negativni učinki ograje na prebivalstvo in medsosedske odnose
Slovensko vlado so ob tem pozvali, da upošteva vse negativne učinke, ki jih ima žičnata ograja na lokalno prebivalstvo in medsosedske odnose, slovensko gospodarstvo in turizem, prometno povezanost, kulturne izmenjave, okolje, predvsem na divje živali in vodo, ter da na temelju slovenske ustave in medkulturnih vrednot, ki jim želi slediti slovenska družba, odstrani rezilno žico s celotne slovensko-hrvaške meje.
Erjavec obžaluje postavitev žice
Zunanji minister in predsednik DeSUS Karl Erjavec obžaluje, da je treba varnost zagotoviti tudi s postavitvijo tehničnih ovir. Hkrati opozarja, da so te postavljene, da se zavarujemo pred razpršitvijo migracijskega vala, vzroki migracij pa v kratkem še ne bodo rešeni. Po njegovem bi bilo treba ves čas voditi dialog tudi z lokalnimi skupnostmi.
"Razumem, da je pač prebivalstvo nezadovoljno zaradi tega, kar se dogaja, vendar moram opozoriti kot zunanji minister, da so se varnostne razmere dramatično spremenile," je ocenil. Takoj, ko bodo ugotovili, da tehnične ovire niso potrebne, bo vlada tudi takoj prenehala s temi aktivnostmi, je napovedal.
"Mislim, da je odgovornost vlade, da pripravlja ustrezne ukrepe glede na vse te napovedi, res pa je, da bi bilo treba voditi ves čas dialog, tudi z lokalnimi skupnostmi," je ocenil zunanji minister.
Bruselj predlaga sporno evropsko mejno in obalno stražo
Evropska komisija je danes predlagala sveženj ukrepov za boljši nadzor zunanje meje EU in s tem za obvarovanje schengenskega prostora brez nadzora na notranjih mejah.
Sistem evropske mejne in obalne straže bo sestavljen iz nove evropske agencije za mejno in obalno stražo, ki bo okrepljena sedanja agencija za zunanje meje Frontex, ter nacionalnih organov. Predlog komisije predvideva, da bo moralo biti vselej na voljo 1500 varuhov meje, ki jih bo mogoče namestiti v treh dneh.
V skrajnem primeru, če bi bil ogrožen schengen, naj bi imela nova agencija pravico do posredovanja v članici, ki ne bi bila sposobna sama rešiti težav na svoji zunanji meji, tudi brez njenega povabila.
Ta predlog, ki ga v Bruslju opisujejo z izrazi "jedrsko orožje", največji prenos suverenosti po evru in zadnji poskus rešitve schengna, je zlasti odziv na ravnanje Grčije, ki kljub številnim pozivom evropskih partnerjev dolgo ni želela zaprositi za uporabo Frontexovih sil za hitro posredovanje na svoji zunanji meji.
Pohvale in kritike na račun predlagane krepitve zunanjih meja EU
Evropski poslanci so se danes na plenarnem zasedanju v Strasbourgu strinjali, da je spričo begunske krize treba okrepiti zunanje meje EU, a številni menijo, da danes predstavljeni predlog Evropske komisije ni pravi odgovor. Številne skrbi vprašanje suverenosti držav, nekateri pa pravijo, da predlagani ukrepi ne bodo zadostni.
"Kaj bo, če država ne bo privolila v posredovanje," je vprašala Tanja Fajon (S&D/SD). Fajonova se je sicer strinjala, da je nujno okrepiti varnost na zunanjih mejah EU.
Igor Šoltes (Zeleni/Verjamem) je predstavljene ukrepe označil za korak v pravo smer. Po njegovem je pomembno, da bo nova agencija imela dovolj sredstev, da bomo znali usmerjati begunske tokove. Če bo akcija učinkovita, bo po njegovem pripomogla, da ne bo treba postaviti ovir na notranjih mejah oz. jih bodo države, ki so to že storile, lahko odpravile.
