Drnovšek: Stranke naj se odzovejo evropsko
Predsednik republike Janez Drnovšek je v sporočilu za javnost izrazil pričakovanje, da se bodo hrvaški organi opravičili zaradi ukrepanja ob incidentu. Kot je zapisal, se je namreč incident zgodil na spornem mejnem ozemlju, kjer bi morali hrvaški organi delovati z ustrezno fleksibilnostjo, z upoštevanjem dejstva, da meja ni dokončno določena in potrjena z obeh strani. To po njegovem mnenju velja zlasti, če gre za stalne prebivalce obmejnega območja oziroma njihove obiskovalce. Slovenske politične stranke in vlado pa je predsednik republike pozval, naj umirijo situacijo, naj se odzovejo evropsko in se ne pustijo več izzvati v podobne incidente, je še zapisal Drnovšek.
Kot je spomnil Drnovšek, je prehod Plovanija začasni mejni prehod. Ko ga jeHrvaška leta 1994 začela graditi, je slovenska vlada protestirala. "Hrvaški predsednik vlade je takrat slovenskemu premieru poslal uradno pismo, v katerem je zagotovil, da z njim ne prejudicirajo končne mejne rešitve in gre torej le za začasno rešitev," je še navedel.
Po besedah slovenskega predsednika hrvaška stran v zadnjem času poskuša ustvariti vtis, da je kopenska meja že določena. Iz sporazuma Drnovšek – Račan je hrvaška stran vzela tisto, kar jim ustreza, drugo pa zavrača.
V zadnjih tednih pred volitvami je prišlo do stopnjevanja izjav hrvaških politikov odokončnosti meje v spornih območjih, ko je moralo biti jasno, da bodo s takšnim enostranskim določanjem mejne črte izzvali slovenske politične stranke in da bo prišlo do incidentov, kot je bil sredin, izpostavlja Drnovšek in dodaja, da si Slovenija želi čim boljše, prijateljske odnose s sosednjo Hrvaško. Vendar ti odnosi lahko temeljijo le na korektnosti, resnicoljubnosti in odprtosti, je poudaril.
Feri Horvat obvestil Borella
Predsednik državnega zbora Feri Horvat je v zvezi s sredinim incidentom na slovensko-hrvaški meji danes pisal predsedniku Evropskega parlamenta Josepu Borrellu. Po mnenju Slovenije gre pri tem za nesprejemljivo in nezakonito dejanje Hrvaške, ki je v nasprotju z načelom dobrih medsosedskih odnosov, mednarodnim pravom in evropskimi načeli.
Predsednik DZ je obenem pozval Borrella, naj pismo posreduje tudi političnim skupinam in pristojnim telesom v Evropskem parlamentu, so sporočili iz DZ.
Horvat je v pismu predsedniku Evropskega parlamenta opisal ozadje incidenta. Kot je zapisal, so bili člani SLS prisilno aretirani in vklenjeni, kasneje pa so bili v ponižujočih pogojih več kot pet ur zaprti na policijski postaji Buje na Hrvaškem. V pismu je Horvat pojasnil, da sta se obe državi dogovorili, da je vse dokler ne bo sklenjen dokončen dogovor o skupni meji, potrebno spoštovati status quo z dne 25. junija 1991. To pomeni, da je ozemlje, na katerem so bili prijeti Podobnik in drugi slovenski državljani, pod slovensko suverenostjo. Dejanje Hrvaške ni v skladu z obveznostmi, ki izhajajo iz načel miroljubnega reševanja mednarodnih sporov, ki določajo, da se države morajo vzdržati izvrševanja jurisdikcije na spornih ozemljih, so še sporočili iz DZ.
SNS: Hrvaški odvzeti status kandidatke za članstvo v EU
Poslanska skupina SNS od premiera Ropa zahteva, naj skladno s pravicami Slovenije kot članice Evropske unije začne s postopki, da bi Hrvaški odvzeli status kandidatke za članstvo v EU. "Država s tako agresivno in škodljivo politiko v EU nima kaj iskati," so zapisali v SNS in ob tem poudarili, da je zaradi "hrvaških kršitev in agresije na suverenost Slovenije" slovensko vlado že junija pozvala, naj na vrhu EU v Bruslju ne podpre podelitve statusa kandidatke za članstvo v EU Hrvaški. "Dejstvo je, da je zunanji minister, takrat še Rupel, naš poziv 'spregledal' in skladno z, žal še vedno trajajočo, pritlehno, ponižujočo in popustljivo politiko Hrvaški ta status potrdil," so sporočili iz stranke. Zadnji incident na mejnem prehodu Sečovlje po mnenju stranke potrjuje tisto, na kar je doslej opozarjala SNS, in sicer, da "hrvaška politika, diplomacija in njihovi organi pregona izvajajo agresijo na posameznike in na Slovenijo, in to v celoti po vzoru ustaške NDH."
Predsednik ZLSD Borut Pahor je posebej izpostavil grobo ravnanje hrvaške policije. "Za državo, ki si prizadeva vstopiti v Evropsko unijo in je tako z dvostranskimi kot večstranskimi pogodbami zavezana k izogibanju incidentnim situacijam, je to nedopustno," je še dejal Pahor.
SJN: Pomanjkanje vladine volje in znanja
Stranka Slovenija je naša meni, da je v sredo na mejnem prehodu Sečovlje prišlo do nepotrebnega incidenta, do katerega je pripeljalo "pomanjkanje volje in znanja slovenske vlade, da bi v teh letih mirno rešila zaplet s Hrvaško na diplomatski način, za kar je naša diplomacija tudi plačana, in ne bi smela dovoliti, da bi pred vsakimi volitvami, bodisi v Sloveniji ali na Hrvaškem, prišlo do izkoriščanja nerazčiščene situacije v volilne namene".
Po mnenju stranke Istrani takih incidentov ne želijo in jih tudi ne potrebujejo.
AS: SLS se z nacionalizmom rešuje poloma na volitvah
Aktivna Slovenija (AS) je po sredinem incidentu na slovensko-hrvaški meji obsodila način, na katerega je hrvaška policija reševala "problem" na meji, po drugi strani pa se AS sprašuje, zakaj je morala "konvencija" SLS potekati prav na domačiji Joška Jorasa. V AS ocenjujejo, da se SLS sploh ne bi ukvarjala z zunanjo politiko, če Joras ne bi bil njen član. "Igranje na nacionalistične strune je očitno edino, kar bi lahko preprečilo polom SLS na volitvah," je v izjavi za medije ocenil podpredsednik AS Vito Rožej.
Dimitrij Rupel je povedal, da SDS najostreje obsoja aretacijo Janeza Podobnika in vodstva SLS, ki jo je označil za 'evropski škandal:' "Mislimo, da je ta incident še toliko bolj neprijeten, ker bo prevladoval v predvolilni kampanji in bo povzročil nepopravljivo škodo slovensko-hrvaškim odnosom."
Predsednik NSi Andrej Bajuk je povedal, da so "Takšni in drugačni incidenti posledica napak naše vlade, ki se na tem področju ni znala jasno izraziti in uveljaviti stališč naše države." Ob tem je poudaril, da se NSi zavzema za dialog in za diplomacijo, ki pa bosta uspešna le v primeru, če bo imela Slovenija jasna stališča. "Tega vlada doslej ni bila zmožna storiti," je še dodal.
Predsednik DeSUS Anton Rous pa obžaluje, ker nekdanji vodja slovenske diplomacije Dimitrij Rupel in hrvaški zunanji minister Miomir Žužul nista bila dovolj učinkovita, da do takih incidentov ne bi prišlo.
Vodja slovenske delegacije v Zvezi liberalcev in demokratov za Evropo v Evropskem parlamentu Jelko Kacin (LDS) je poudaril, da groba aretacija slovenskih državljanov "dodatno mobilizira že tako razgreta čustva in vzpodbuja zlasti tiste, ki jim ni do reševanja problemov, ki jim ni do sožitja in iščejo le dodatne priložnosti za nove nepotrebne zaostritve." Aretacijo poslancev ob domnevi, da policisti niso vedeli, za koga gre, pa je Kacin označil za "še eno v vrsti nepotrebnih in neprimernih sprenevedanj organov sosednje države, kandidatke za vstop v EU in hkrati očiten primer koraka v napačno smer." Kot je poudaril, pridržanje poslancev s poslansko imuniteto ni sprejemljivo nikjer v Evropski uniji.
Incident je ostro obsodil tudi vodja štiričlanske slovenske delegacije v Evropski ljudski stranki Alojz Peterle (NSi). Kot je ocenil, ta dogodek ne bo prispeval k izboljšanju sosedskih odnosov med Slovenijo in Hrvaško.
SMS je ostro obsodila dejanje, še ostreje pa način, s katerim so hrvaški obmejni organi odvzeli prostost skupini slovenskih državljanov. "Hrvaško ravnanje je nesprejemljivo in kaže na nizko politično in civilizacijsko stopnjo države, ki si popolnoma nezrela želi vstopiti v Evropsko unijo," so zapisali v stranki. Hkrati se SMS zdi neprimerna tudi poteza SLS, "ki se je za namene predvolilnega boja odločila stopnjevati že tako pregreta razmerja s Hrvaško."
Predsednik Državnega sveta Janez Sušnik pa je dejal: "Izražam ogorčenost in zaskrbljenost in dogodek najostreje obsojam. Grobo dejanje hrvaške policije na ozemlju, kjer še ni dokončno določena meja med državama, ni sprejemljiv način reševanja nesoglasij, ki jih je potrebno reševati po politični in diplomatski poti. Dogodek, ki je zadnji v vrsti incidentov med državama, označuje skrajni čas, da se zadeve uredijo, saj je presegel vse meje dobrososedskih odnosov ter civilizacijskega in evropskega načina reševanja nerešenih vprašanj."
