Večina voznikov bi podprla prepoved oglasnih panojev ob cestah

Naše okolje je preplavljeno z vizualnimi dražljaji, oglaševanje pa je postalo sestavni del naše vsakdanjosti, ki se ga pogosto niti ne zavedamo. Na Agenciji za varnost prometa (AVP) so opozorili, da so lahko veliki oglasni panoji in svetlobne reklame moteč dejavnik, ki vpliva na varnost v prometu. To je namreč pokazala anketa, ki so jo izvedli med 23. septembrom in 6. decembrom lani. V anketi je sodelovalo 2526 voznikov, ki so odgovarjali na 12 vprašanj, povezanih z oglasnimi panoji ob cestah. 

Anketa je pokazala, da velika večina voznikov (84 odstotkov) te panoje med vožnjo zaznava in da jim ti zmotijo osredotočenost na vožnjo. 68 odstotkov voznikov je namreč odgovorilo, da oglasni panoji ob cesti pogosto motijo njihovo osredotočenost, 22 odstotkov voznikov pa oglasi zmotijo občasno. 

"Ko se usedemo za volan, bi morale biti naše roke na volanu, pogled na cesti, misli pa osredotočene na vožnjo," je poudarila Simona Felser, direktorica AVP. Oglasni panoji pa predstavljajo dodatno motnjo med vožnjo, ki vpliva na reakcijski čas in zaznavanje prometa.

Več kot 86 odstotkov anketirancev meni, da oglasi zmanjšujejo zmožnost opazovanja prometne signalizacije. Za voznike so posebej moteči dinamični in osvetljeni panoji, slaba tretjina anketirancev pa je zaradi motečih panojev že imela izkušnjo, ki je ogrožala njihovo varnost ali varnost drugega. Ugotovili so tudi, da bi kar 95 odstotkov anketirancev podprlo prepoved oglasnih panojev, je rezultate raziskave predstavil Sebastijan Turk iz AVP.

"Sodobni oglasni panoji, še posebej osvetljeni in digitalni, izstopajo v vizualnem polju voznika in pomembno vplivajo na njegovo zbranost. To potrjuje potrebo po bolj premišljenem umeščanju in regulaciji oglaševanja ob cestah," je izpostavil Turk.

Panoji so pogosto prezasičeni z informacijami in vsebujejo veliko dinamičnih elementov, kar je po mnenju prometnega psihologa Marka Poliča problematično. Ljudje namreč večinoma težimo k temu, da poskušamo sporočila razbrati v celoti. "Zunanji oglasi so zasnovani tako, da pritegnejo pozornost, kar pomeni, da odvračajo voznika od osnovne naloge – vožnje," je opozoril. 

'Cesta ni medij za oglaševanje'

Po predstavitvi rezultatov ankete je na AVP sledila razprava, v kateri so sodelovali različni strokovnjaki in predstavniki civilne družbe. "Cesta ni medij za oglaševanje," je poudarila predstavnica sektorja za urejanje cest na direkciji za infrastrukturo (DRSI) Gordana Grahek. Pojasnila je, da zunaj naselij ob državnih cestah, za katere je pristojen sektor, ne dajejo dovoljenja za postavitev oglasnih panojev, v naseljih pa sektor dovoljenja za postavitev panojev oglaševalcem daje na podlagi skladnosti z občinskimi prostorskimi akti za postavitev panojev. Ti ne smejo biti postavljeni v pasu prometne signalizacije in v preglednih trikotnikih, torej tam, kjer bi ogrožali prometno varnost, je dodala.

Ob tem je izpostavila, da je regulacija oglaševanja ob cestah pogosto zapletena zaradi različnih pravnih pristojnosti: "Učinkovito upravljanje oglasnih panojev zahteva usklajenost zakonodaje in dosledno izvajanje nadzora."

Nič boljše ni stanje ob avtocestah. Družba za avtoceste Republike Slovenije (Dars) kot upravljavec avtocest in hitrih cest že vrsto let nasprotuje umeščanju oglasov v vidno polje avtocest, je opozorila Nataša Kovše z Darsa. Zakonodaja sicer prepoveduje postavitev panojev v t. i. varovalnem pasu, ki obsega 40 metrov od cestišča. Na terenu pa so oglasni panoji pogosto postavljeni ob robu varovalnega pasu na območju, na katerem Dars nima pristojnosti. 

"Obcestni prostor avtocest je vizualno onesnažen. Postavljeni oglasi odvračajo pozornost voznikov in negativno vplivajo na prometno varnost. Naša prednostna naloga je prometna varnost, zato si prizadevamo, da bi bilo oglaševanje v vidnem polju avtocest prepovedano, prav tako tudi oglaševanje znotraj mest, ko so objekti postavljeni na tak način, da se z avtoceste vidijo," je poudarila Kovšetova ter dodala, da se zavzemajo še za prepoved osvetljenih panojev ob avtocestah, saj ti pogosto zasenčijo table s prometnimi informacijami.

Postopek za odstranitev panoja lahko traja tudi pet let

Razpravljavci so opozorili na to, da so oglasni panoji pogosto postavljeni nezakonito oziroma brez ustreznih dovoljenj oziroma na mestih, kjer ne bi smeli biti. Inšpektorji za ceste sicer obravnavajo oglasne panoje ob državnih cestah na območju celotne države, ki se pojavljajo v prepovedanem območju, to je v varovalnem pasu ceste izven naselja. 

Kot je pojasnila Metka Kuhar, direktorica Inšpektorata RS za infrastrukturo (IRSI), so njihovi inšpektorji v preteklosti s svojimi inšpekcijskimi nadzori v veliki meri poskrbeli, da v varovalnem pasu ob državnih cestah izven naselja ni panojev. "Z inšpekcijskim nadzorom nad tem področjem bomo seveda nadaljevali, vendar pa gre za še vedno atraktiven način oglaševanja, zato se občasno na lokacijah, kjer so se objekti v sklopu inšpekcijskega nadzora že odstranili, pojavljajo na novo postavljeni objekti," je dejala Kuharjeva. 

Opozorila je tudi na iznajdljivost oglaševalcev, ki se spretno izmikajo njihovemu nadzoru: "Panoji se pomikajo iz varovalnih pasov na kmetijska zemljišča, kar pomeni, da nadzor preide na kmetijske inšpektorje."

Na Inšpektoratu za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo (IRSKGLR), ki je pristojen za odstranjevanje panojev na kmetijskih zemljiščih, se pogosto soočajo s primeri, v katerih je oglaševanje razdeljeno na več podjetij. "Konstrukcija oglasnega panoja je tako lahko v lasti podjetja, ki ima sedež v tujini, sam oglas pa v lasti drugega podjetja," je ponazoril inšpektor višji svetnik za kmetijsko inšpekcijo Igor Hebat. To pa močno otežuje upravni postopek za odstranitev panojev, saj so lastniki tovrstnih oglasnih panojev pogosto podjetja, ki so registrirana v BiH, na Madžarskem itd. "Kar pomeni, da so praktično nedosegljivi in je težko izvesti upravni postopek, postopki so dolgi," je opozoril. 

Ker podjetjem v tujini težko vročijo odločbe, se postopek odstranjevanja nezakonito postavljenega oglasnega panoja na kmetijskem zemljišču lahko vleče tudi pet let. Zato Hebat poudarja potrebo po spremembi zakonodaje, ki bi odgovornost prenesla na lastnike zemljišč.

Kako so se težave lotili v Kranjski Gori

Kot primere dobre prakse so na okrogli mizi izpostavili Francijo in Španijo, kjer ob avtocestah ni oglasnih panojev. Primer dobre prakse pa je tudi Kranjska Gora, kjer je občina z novimi odloki omejila velike panoje v skrbi za naravno in kulturno dediščino. 

"Postopek sprejemanja omejitev je dolgotrajen, a nujen. Zavzemamo se tudi za ohranitev kozolcev v prvotni funkciji, ne pa kot stojala za oglase," je pojasnila županja Kranjske Gore Henrika Zupan.

V Sloveniji že vrsto let deluje tudi civilna iniciativa Očistimo Slovenijo reklamnih panojev (OSRP), ki se zavzema za strožjo regulacijo zunanjega oglaševanja in višje kazni za kršitelje. "Zavzemamo se za bistveno strožjo regulacijo zunanjega oglaševanja, saj to agresivno posega v javni prostor, zmanjšuje varnost v prometu in negativno vpliva na kakovost bivanja. Zahtevamo omejitev oglaševanja na vseh zunanjih površinah, prepoved oglasov na vozilih javnega prevoza ter višje kazni za kršitelje. Verjamemo, da bi s tem zmanjšali vizualno onesnaženje in omogočili podjetjem, da sredstva preusmerijo v kakovostnejše oblike promocije," je prepričan Robert Hočevar iz civilne iniciative. 

Kako pa na vse to gledajo oglaševalci? "Reklamne panoje je treba smiselno omejiti, ne pa prepovedati. Prometna signalizacija mora ostati vidna, reklamni panoji pa ne smejo ovirati preglednosti. Najprej je treba odstraniti nelegalne panoje in nato določiti ustrezno količino legalnih," meni Primož Kapus, direktor podjetja Amicus, ki je eden od ponudnikov zunanjega oglaševanja. Izpostavil je pomen oglaševanja za razvoj ekonomije, kulture in športa ter potrebo po ravnovesju med vizualno promocijo in prometno varnostjo.

Udeleženci okrogle mize so se strinjali, da so potrebni nadaljnji ukrepi za zmanjšanje negativnega vpliva obcestnih oglasnih panojev na prometno varnost. Pozvali so k zaostritvi zakonodaje in učinkovitejšemu nadzoru nad postavljanjem in vsebino obcestnih oglasnih panojev, omejitvi uporabe svetlobnih in digitalnih panojev, ki najbolj odvračajo pozornost. Prizadevajo si tudi za jasnejšo regulacijo oglaševanja ob avtocestah in hitrih cestah, kjer so hitrosti najvišje in posledice nesreč najhujše. Prepričani so tudi, da bi moral biti v prostorskih aktih občin, kjer se določa umeščanje oglasnih panojev v naseljih, večji poudarek na prometni varnosti. 

Na AVP poudarjajo, da bodo v sodelovanju z drugimi pristojnimi institucijami nadaljevali s prizadevanji za varnejše cestno okolje. Prepričani so, da lahko z usklajenim delovanjem in sodelovanjem vseh deležnikov dosežemo rešitve, ki bodo koristne tako za prometno varnost kot za urejenost prostora in učinkovitost oglaševanja.