Oglaševalci in mediji pozvali k umiku predlagane medijske zakonodaje

Kot so opozorili v Slovenski oglaševalski zbornici, bi se s petodstotnim deležem rtv-prispevka in posebno obdavčitvijo kabelskih operaterjev, ki bi prizadela končne naročnike, oblikoval največji državni medijski sklad pod neposrednim nadzorom vsakokratne vladajoče politike, namenjen za financiranje medijev in še zlasti nepridobitnih televizijskih programov posebnega pomena.

"Škarje in platno sta po predlogu novele v rokah vsakokratnega ministra za kulturo, ki bi skozi predlagane pristope lahko samovoljno odločal o razdelitvi sredstev. Na ta način se odpira vrata nedopustnemu vplivu vsakokratne vladajoče politične opcije na svobodo in neodvisnost medijev," so zapisali.

Namesto da bi zakon na sistemski ravni zagotovil največjo možno mero transparentnosti in strokovnosti pri dodeljevanju sredstev, po oceni zbornice na široko odpira vrata arbitrarnemu odločanju in tudi klientelizmu. Ob tem uvaja nadaljnjo komercializacijo javnega servisa tudi na škodo drugih subjektov na trgu, so še prepričani.

Predlagane spremembe zakona o medijih – tudi v luči predlaganih sprememb zakona o Radioteleviziji Slovenija, zakona o Slovenski tiskovni agenciji in zakona o avdiovizualnih medijskih storitvah – bi po oceni zbornice povzročile gospodarsko škodo nekaterim osrednjim televizijskim medijem in ukinile komercialne radijske mreže, ki so pomemben del slovenske medijske krajine že vrsto let.

Kritični so tudi do predlaganih sprememb na področju koncentracije v medijih, ki jim v delu nasprotuje tudi agencija za varstvo konkurence, ter na področju kabelskih operaterjev, ki izdajateljem tv-programov odrekajo pravice, ki jim pripadajo po drugih predpisih.

Zato oglaševalska zbornica in združenje medijev pri zbornici predlagatelja pozivata, da predloge novel zakonov s področja medijev umakne. "Verjamemo, da s popravki ni mogoče zagotoviti, da bo Slovenija dobila sodoben predpis, ki bo zagotovil primerno pravno okolje in temelje za obstoj in razvoj slovenskih medijev, njihovo svobodo in neodvisnost ter odgovorno in svobodno novinarstvo. Pri ponovnem razmisleku je nujna vključitev strokovne javnosti in deležnikov v vseh fazah postopka – od priprave do končne uskladitve," so pozvali.

Oglaševalska zbornica je s stališči in pobudami k predlogu novele zakona o medijih pisno seznanila tudi poslance. 

Tudi na RTVS pozvali k umiku predlogov sprememb medijske zakonodaje

Tudi vodstvo Radiotelevizije Slovenija (RTVS) je na novinarski konferenci izrazilo nestrinjanje s predlogi sprememb medijske zakonodaje in ministrstvo za kulturo pozvalo, naj jih umakne. Večkrat je bilo slišati opozorilo, da zakonski predlogi RTVS potiskajo proti komercialnim medijem, kar da je za javni medijski servis nesprejemljivo.

Generalni direktor zavoda Igor Kadunc je poudaril, da predlogi vseh treh novel medijskih zakonov, ne le novela zakona o RTVS, posegajo v sredstva, s katerimi razpolaga zavod. Po njegovih besedah bi RTVS ob uveljavitvi zakonskih predlogov neposredno izgubil okoli 7,7 milijona evrov, izločitev oddajnikov in zvez pa bi ga prikrajšala za dodatnih nekaj manj kot deset milijonov evrov.

Zavodu že zdaj na letni ravni primanjkuje približno osem milijonov evrov. Kadunc je spomnil, da je imel RTVS lani na razpolago šest milijonov evrov manj kot leta 2012. Od tega leta naprej se po njegovih besedah nobena vlada ni ukvarjala s prihodnjih razvojem RTVS. Zanikal je očitke, da zavod težkega finančnega položaja ne rešuje z racionalizacijo in reorganizacijo.

Kadunc je izrazil prepričanje, da zaradi odgovorne presoje strank in poslancev zakonski predlogi v zdajšnji obliki vendarle ne bodo sprejeti. Pojasnil je, da so v zvezi s predlogi sprememb medijske zakonodaje na ministrstvo za kulturo naslovili obsežen nabor analiz in pripomb. Poudaril je pripravljenost vodstva RTVS za tvorno sodelovanje pri pripravi strokovnih in celovitih sprememb. Dodal je, da se nikakor ne strinja z razlago ministrstva o obstoju "teoretične možnosti", da bi RTVS s predlaganim zakonskim svežnjem lahko dobil dodatnih deset milijonov evrov. Po njegovih besedah namreč zakonski predlogi niso spisani na realnih finančnih predpostavkah. Enako sta opozorila tudi direktorica Televizije Slovenija Natalija Gorščak in direktor Radia Slovenija Mirko Štular.

Zakonski predlogi po Štularjevi oceni vodijo k destabilizaciji javnega medijskega servisa na škodo javnosti. Po njegovih besedah se na radiu zaradi krčenja sredstev soočajo z vse večjimi kadrovskimi težavami ter z zastarelimi studii in opremo. Poudaril je, da bi uveljavitev zakonskih predlogov osiromašila programsko ponudbo. Pri tem je opozoril, da so programi, ki so ključni za javni servis, običajno tržno nezanimivi.

Z enakimi težavami se po besedah Gorščakove soočajo tudi na televiziji. Pojasnila je, da so zaradi tega že zdaj na "minimumu" lastne produkcije. Dodala je, da spremembe zakonodaje, ki jih predlaga ministrstvo, niso le napad na javni medijski servis, temveč nasploh na slovensko kulturno identiteto in jezik. Pri tem je opozorila na pomen javnega servisa pri razvoju demokratičnih standardov v državi.

V škodljivost zakonskih predlogov je prepričana tudi predsednica koordinacije novinarskih sindikatov RTVS Simeona Rogelj. Po njenih besedah bi ob uveljavitvi predlogov lahko na RTVS izgubilo delo do 500 oseb, kar je četrtina vseh zaposlenih, pri čemer bi bili najprej na udaru novinarji in kulturno umetniški ustvarjalci. Opozorila je tudi na škodo, ki bi jo utrpela regionalna RTV centra Maribor in Koper.