Iz Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) so izrazili zaskrbljenost nad "zahtevo Državnega sveta RS, da se uvede parlamentarna preiskava glede pregona domnevnih korupcijskih ravnanj enega izmed njegovih članov".
Kot so dodali, je parlament zahtevo sprejel in uvedel parlamentarno preiskavo, ki naj bi preverila "domnevne politične motive tožilcev in sodnikov, ki so vpleteni v te primere".
OECD: Preiskava bi lahko pomenila neposredni pritisk na sodstvo
Spomnimo, Državni zbor je na zahtevo Državnega sveta julija odredil parlamentarno preiskavo o odgovornosti nosilcev javnih funkcij pri pregonu državnega svetnika Franca Kanglerja. Preiskavo so pozdravili v nevladnih strankah, iz vrst koalicije in Levice pa je bilo ob opozorilih o njeni nedopustnosti slišati napovedi, da v preiskovalni komisiji ne nameravajo sodelovati.
V sporočilu, ki ga je sprejela Delovna skupina OECD za boj proti podkupovanju v mednarodnem poslovanju, so izrazili zaskrbljenost, da bi lahko preiskava pomenila neposredni pritisk politike na delo in delovanje neodvisne sodne veje oblasti.
"Delovna skupina ugotavlja, da lahko to vpliva tudi na sposobnost Slovenije, da izpolni svoje obveznosti iz Konvencije OECD proti podkupovanju, specifično člen 5, ki govori o neodvisni preiskavi in pregonu. Slovenija se je vsem članicam Delovne skupine za boj proti podkupovanju zavezala, da bo spoštovala temeljne vrednote demokracije, ki temeljijo na vladavini prava in ločitvi oblasti," so zapisali.
Opozorili so še, da je vrhovno tožilstvo zaradi komisije o Kanglerju na ustavno sodišče poslalo zakon o parlamentarni preiskavi, na odziv ustavnega sodišča pa še čakamo. Delovna skupina OECD bo še naprej spremljala situacijo in razmislila o "nadaljnjih primernih korakih", Slovenija pa bo Delovni skupini o stanju navedene preiskave poročala decembra letos.
Državni zbor mora zahtevo Državnega sveta uslišati po ustavi
Državni zbor o odreditvi parlamentarne preiskave sploh ni glasoval, saj jo mora na zahtevo Državnega sveta odrediti v skladu z ustavo. Čeprav je zahteva Državnega sveta sprožila številne kritike zaradi domnevnega kršenja ustavnega načela delitve oblasti, pa DZ ni imel vzvodov, da preiskave ne bi odredil.
Državni svet je sicer zahtevo za preiskavo politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij, ki naj bi sodelovali pri pripravi in izvedbi političnega pregona nekdanjega mariborskega župana in državnega svetnika Kanglerja, zahteval na podlagi več kot 20 kazenskih postopkov zoper Kanglerja, ki so se vsi končali v njegovo korist. Po besedah državnega svetnika Marjana Maučeca je pri tem nedvomno prišlo do zlorab javnih funkcij za politično obračunavanje. Poleg tega pa je znanih še kar nekaj primerov, pri katerih je prišlo do zlorabe organov pregona, zato lahko preiskovalna komisija preiskavo razširi tudi nanje, je prepričan.
KOMENTARJI (148)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.