OECD Sloveniji: Ljudje morajo delati dlje

"Da bi se Slovenija pripravila na staranje prebivalstva, so ukrepi res nujni," je danes na novinarski konferenci v Ljubljani opozoril Bert Brys iz centra za davčno politiko in administracijo pri Organizaciji za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OEDC).

Do tega zaključka so strokovnjaki iz OECD prišli po temeljitem pregledu širše politike obremenitve dela v Sloveniji, ki so ga naredili po naročilu slovenske vlade. Ob tem so predlagali tudi vrsto možnih ukrepov, vendar je finančna ministrica Mateja Vraničar Erman, ki opravlja tekoče posle, poudarila, da še ne gre za nobene odločitve.

"Govorimo le o predlogih. Nadaljevali bomo pogovore s strokovno javnostjo in socialnimi partnerji, končne odločitve pa bodo prepuščene prihodnji vladi," je dejala.

In kaj predlaga OECD? "Prispevki za zaposlene za socialno varnost naj se znižajo," je ugotovitve iz poročila povzel Brys. V Sloveniji namreč zaposleni plačujejo zelo visoke prispevke za socialno varnost, je pojasnil ter predlagal, naj se izpad prihodkov zaradi njihovega znižanja nadomesti s spremembami pri dohodnini, davkom na nepremičnine in morda tudi razširitvijo osnove za davek na dodano vrednost.

Ko so v OECD sešteli prispevke za socialno varnost in dohodnino, kot veljajo v Sloveniji, so dobili zelo visoko obdavčitev dohodkov iz dela. "Priporočamo, da jih zmanjšate, da bo delo bolj privlačno za ljudi in bodo dlje ostali na trgu dela," je dejal Brys.

Napovedani stroški za pokojninski sistem, zdravstveni sistem in dolgoročno oskrbo bodo namreč v prihodnjih letih zelo porasli. Danes predstavljajo 18 odstotkov BDP, do leta 2040 se bodo zvišali za šest odstotnih točk, do leta 2050 še za devet odstotnih točk. Poleg tega se bo število delovno aktivnih zmanjševalo, Slovenija se mora zato začeti pripravljati, da bodo ljudje delali dlje. "Ljudje morajo delati dlje," je bil odločen Brys.

Strinjal se je državni sekretar na finančnem ministrstvu Tilen Božič. Kot je dejal, je treba poiskati ukrepe tako na strani delodajalcev kot tudi države, kako pomagati ljudem in jim olajšati prehod, da bodo tudi sami želeli ostati na trgu dela dlje. "Čakajo nas dobesedno tektonski premiki," je ugotovil.

Ministrici se zdi pomembno, da se predlogi OECD ne nanašajo le na tiste elemente slovenskega davčnega sistema, ki ga delajo manj privlačnega za investicije in dodatno zaposlovanje, pač pa da poročilo predlaga tudi možne ukrepe, kako potrebna znižanja v davčnem sistemu sfinancirati. "Čas, ko se menjavajo vlade, je najboljši čas, da se opravi analitično delo," pa je naslovila pomisleke, zakaj o spremembah pri davkih razmišljati ravno po volitvah.

Slovenija bi imela od celovite davčne reforme po Brysovih besedah velike koristi. "Obdavčitev dela je pri vas zelo visoka, zato je veliko priložnosti, da naredite delo bolj privlačno, povečate pravičnost davčnega sistema ter pripravite Slovenijo na staranje prebivalstva," je dejal. Do leta 2040 bo 30 odstotkov prebivalstva Slovenije starejšega od 65 let, do leta 2050 se bo njihovo število povečalo celo na 630.000.

Kot je ugotovil, Slovenija ni država z najnižjimi davki. "Ste nad povprečjem OECD po razmerju med davki in BDP," je ugotovil in opozoril predvsem na visoko obdavčitev najvišjih plač. Brys zato naši državi toplo priporoča, da odpravi najvišjo davčno stopnjo pri dohodnini.

S spremembami pri dohodnini bi lahko zaposleni plačevali za pet odstotnih točk nižje prispevke za socialno varnost. V ta namen poročilo poleg odprave sedanje 50-odstotne obdavčitve najvišjih plač predlaga tudi preoblikovanje dohodninske lestvice. Davčne stopnje v drugem, tretjem in četrtem davčnem razredu, ki so zdaj 27-, 34- oz. 39-odstotne, bi se lahko zvišale, medtem ko bi v najnižjem razredu (16 odstotkov) lahko ostala nespremenjena. Pregledali bi lahko tudi otroške dodatke in olajšave, ki so po Brysovih besedah zelo velikodušni.

OECD se zdi tudi pomembno poenotiti obdavčitev dela zaposlenih in samozaposlenih. Zaradi zdajšnje pavšalne obdavčitve je dohodninska obveznost samozaposlenih nizka, zmanjša pa se tudi osnova za prispevke za socialno varnost, zato bi bilo treba pavšalno ureditev preoblikovati in po možnosti odpraviti. Prav tako Sloveniji priporoča razmislek o načinu financiranja občin, saj je zdaj zelo odvisen od financiranja iz pobrane dohodnine.

Vidi tudi možnosti za davčno prestrukturiranje na davke na dohodek iz kapitala na ravni posameznika. V Sloveniji se denimo trenutno pobere zelo malo davkov iz naslova hiš ali stavb. "To je zelo, zelo čudno," je dejal Brys.

Opozoril je še, da pa Slovenija ne potrebuje le davčne reforme, pač pa bi ta morala potekati vzporedno z obsežnejšim sklopom reform, kot sta denimo pokojninska in zdravstvena.