Izgradnja drugega tira Koper-Divača je po ugotovitvah Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) v luči negotove prihodnje rasti prometa v Luki Koper trenutno preveč tvegana. Ker nobena izvedljiva možnost javno-zasebnega partnerstva pri projektu tega tveganja ne odpravlja, je treba najti alternativno rešitev z nižjimi stroški.
Mednarodni prometni forum pri OECD je v analizi možnih modelov javno-zasebnega partnerstva za izgradnjo nove železniške povezave med Koprom in Divačo ugotovil, da je Luka Koper v preteklosti zaostajala za rastjo drugih pristanišč. Povpraševanje bo sicer v prihodnje naraščalo, a vprašanje je, ali bo Luka Koper lahko sledila povpraševanju.
OECD je pregledal vse izvedbene možnosti izgradnje drugega tira, najbolj zanimive so se izkazale tri možnosti – da drugi tir zgradi in financira država, da se to naredi na način, da država plačuje razpoložljivost infrastrukture koncesionarju, ali da se to naredi preko koncesije za Luko Koper, v okviru katere bi bilo treba zgraditi drugi tir.
Če bi prvo možnost lahko izvedli precej hitro, pa bi za organiziranje javno-zasebnega partnerstva potrebovali štiri leta, koncesionar pa bi ob tem želel tudi vedeti, kdaj bi se mu investicija povrnila. To pa je ob negotovem dolgoročnem povpraševanju težko napovedati. Kot je dodal Dejan Makovšek iz OECD, projekt v nobenem primeru brez državnega denarja ni izvedljiv.
Zadnja možnost se po Makovškovih besedah kaže kot najboljša, a potrebuje določen čas. Tega je mogoče pridobiti z začasno rešitvijo, gradnjo zalednega terminala 20 ali 30 kilometrov stran od Luke Koper, ki bi stal okoli 50 milijonov evrov, odvisno od lokacije. Zaledni terminal ni idealna rešitev, pravi Jürgen Sorgenfrei iz OECD, a je glede na stroške najboljša.
Takšne rešitve po besedah Jürgena Sorgenfreia (OECD) poznajo tudi drugje po Evropi, je dejal in med primeri omenil zaledni terminal v Pragi, ki je povezan s pristaniščem v Hamburgu.
Richard Bullock iz OECD je dodal, da pri zalednem terminalu dodaten strošek predstavljata le cestni promet od pristanišča do terminala in pretovor, a da ti stroški niso veliki. Po njegovem ni sporno, da bi se v primeru izgradnje zalednega terminala npr. v Sežani ali Divači povečal promet po avtocesti od oz. do Kopra, saj da bi avtocesta na omenjenem odseku to prenesla.
Da bi z gradnjo zalednega terminala ustvarili pogoje za boljšo ekonomiko kasnejše gradnje, je danes na predstavitvi analize OECD poudaril tudi minister za infrastrukturo Peter Gašperšič in dodal, da bo vlada analizo natančno preučila. "Pred nami je še kar nekaj nalog, preden bo možna dokončna odločitev," je poudaril minister.
"Pred nami je še kar nekaj nalog, preden bo možna dokončna odločitev," je poudaril minister. Po njegovih besedah bo zdaj sledila podrobnejša analiza vrednost projekta drugega tira, ponudbe pričakujejo v dveh ali treh mesecih, rezultate pa nekje v roku šestih mesecev. Preveriti je treba tudi interes zasebnih vlagateljev in izboljšati zrelost projekta, da ga bo mogoče prijaviti na naslednji razpis za evropska sredstva.
Želja je, tako Gašperšič, delež EU pri sofinanciranju povečati nad 30 odstotkov, to pa je mogoče samo na razpisu, kjer je možnost dodeljevanja sredstev iz ostankov kohezijskih ovojnic. "Vladi bom tako predlagal, da s projektom kandidiramo na razpisih, kjer je mogoče dobiti tudi ostanke kohezijskih ovojnic," je dejal.
Analiza OECD je po Gašperšičevih besedah pokazala, da neka prav velika naglica z nadaljnjimi koraki ni potrebna, lahko bi bila celo škodljiva. "Vlada si mora vzeti čas za vse potrebne analize in svojo odločitev res dobro utemeljiti," je poudaril minister.
V Luki Koper so medtem študijo OECD dobili danes in si bodo vzeli čas za analizo izsledkov in argumentiran odgovor. Dodali so, da imajo strategijo do leta 2030, ki upošteva tudi možnost, da se drugi tir ne zgradi. "Hkrati iščemo in razmišljamo tudi o drugih alternativah, vse s ciljem rasti pretovora in maksimizacije dobička, kar je osnovno poslanstvo vsake gospodarske družbe," so še navedli v Kopru.
KOMENTARJI (50)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.