Odzivni čas 17 minut, reakcijski 72 minut

Analiza poletnega reševanja v gorah ob koncu stalnega dežurstva helikopterskih ekip na Brniku je pokazala, da je delo različnih služb potekalo usklajeno in uspešno, čeprav število intervencij iz leta v leto raste. Več skrbi povzroča manjšanje proračunskih sredstev za tovrstno reševanje, so povedali.

Pri gorskem reševanju je delo pripadnikov Slovenske vojske (SV), policije in Gorske reševalne zveze Slovenije (GRZS) usklajeno, je poudarila ministrica za obrambo, ki opravlja tekoče posle, Ljubica Jelušič. V isti ekipi se združujejo tako profesionalni pripadniki različnih služb kot prostovoljni reševalci, je še dodala in pojasnila, da s tem hkrati združujejo razpoložljive vire za reševanje ljudi.

V 90 dneh 88 intervencij

V času dežurstva od junija do septembra je 40 dežurnih letalcev-reševalcev in 15 zdravnikov-letalcev v 90 dneh opravilo 88 intervencij, medtem ko jih je bilo v letu 2010 opravljenih 81, je v analizi poletne sezone izpostavil predsednik komisije za letalsko reševanje pri GRZS Toni Smolej. Dejstvo pa je tudi, da število nesreč raste, je dodal.

Zaradi večjega števila deževnih dni je bil junij miren, v juliju in avgustu pa je število nesreč po mnenju Smoleja "zaskrbljujoče raslo". Omenjeni podatki potrjujejo pravilnost odločitve, da dežurstvo helikopterskih reševalcev junija poteka ob koncih tedna, julija in avgusta pa vse dni, je še povedal in opomnil, da helikoptersko reševanje sicer predstavlja zgolj slabo polovico vseh reševalnih akcij v gorah.

Odzivni čas 17 minut, reakcijski 72 minut

Poleg večje zahtevnosti helikopterskega reševanja je Smolej še izpostavil, da povprečni odzivni čas dežurnih enot znaša 17 minut, povprečni reakcijski čas pa 72 minut, saj je zelo malo nesreč v bližini dežurnih helikopterskih enot. Kljub vsemu trudu so to poletje s slovenskih gora prepeljali štiri mrtve ljudi, je še povedal.

Načelnik generalštaba SV generalmajor Alojz Šteiner je v analizi sodelovanja pri helikopterski pomoči od leta 2005 do 2011 izpostavil, da so helikopterji SV v tem času naleteli 1327 ur. To je posebnost v zvezi Nato, saj le redko katera zavezniška vojska namenja toliko ur helikopterskega naleta za potrebe gorskega reševanja, je pojasnil.

Večje število nesreč z jadralnimi padali in pri soteskanju

Poveljnik Civilne zaščite Miran Bogataj je opozoril na povečanje števila nesreč z jadralnimi padali in pri soteskanju, kar dodatno obremenjuje dežurne helikopterske ekipe. Opozoril je še, da proračunske omejitve ovirajo posodabljanje voznega parka gorske reševalne službe, glede na sedanje projekcije pa bodo težave prihodnje leto še večje.

Generalni direktor Uprave za zaščito in reševanje Darko But je dodal, da so se zneski sofinanciranja dejavnosti gorskih reševalcev od leta 2007 do danes zvišali s 421.000 na 473.000 evrov, zaradi predvidenega nižanja obrambnega proračuna pa bodo leta 2012 morali poleg varčevanja pri opremi prvič poseči tudi v sredstva za sofinanciranje omenjene službe.

S pojavom adrenalinskih športov se je dejavnost gorskih reševalcev razširila, letos so tako posredovali že 351-krat, je povedal predsednik GRZS Igor Potočnik. Z novimi aktivnostmi reševalci potrebujejo novo opremo, ob predlaganem rebalansu proračuna pa Potočnik ne ve, ali bodo prihodnje leto lahko opravili vse potrebne reševalne akcije. Gorski reševalci lahko za dejavnost žrtvujejo svoj prosti čas, ne morejo pa reševati na lastne stroške, je opozoril.