Cerar bo glede dodatnih zaslužkov Setnikar Cankarjeve počakal na njena pojasnila

Marsikdo v državi je obnemel, ko je videl novo aplikacijo Supervizor in podatke o ljudeh, ki so poleg rednih plač prejemali še dodatna plačila, in vse to iz javnega denarja.

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) ne izključuje možnosti, da je bila pri posameznih primerih kršena dolžnost izogibanja nasprotja interesov oziroma da je bila kršena obveznost v zvezi s prepovedjo opravljanja poklicne ali druge dejavnosti, namenjene pridobivanju dohodka ali premoženjske koristi. Zato je komisija na lastno pobudo uvedla sistemsko preiskavo.

Tako je Ekonomska fakulteta izplačevala svojim zaposlenim poleg rednih plač tudi honorarje. Izplačila so se odvijala prek avtorskih in podjemnih pogodb, gre pa za vrtoglave zneske. A ne le ekonomska, to je počela tudi Fakulteta za upravo, Fakulteta za organizacijske vede in Medicinska fakulteta.

Preberite tudi: Ministrica Stanislava Setnikar Cankar je po podatkih Supervizorja v 11 letih prejela 636.000 evrov avtorskih honorarjev, kar pomeni, da je poleg plače letno zaslužila skoraj 60.000 evrov. V zadnjih 11 letih so prek avtorskih in podjemnih pogodb izplačali več kot milijardo evrov neto. Na protikorupcijski komisiji so že uvedli preiskavo.

Cerar in Židan čakata pojasnila Setnikar Cankarjeve

In čeprav cela država čaka na pojasnila ministrice za izobraževanje znanost in šport Stanke Setnikar Cankar, je ta po seji vlade odkorakala brez besed.

Premier Miro Cerar je dejal, da je v odmoru med sejo vlade spregovoril z njo na to temo, a zadeve še ni želel komentirati. "Mislim, da je prav, da najprej ona dobi priložnost, da te zadeve najprej pojasni. Do takrat bom počakal, potem pa bomo videli naprej," je še pristavil.

Po besedah predsednika SD Dejana Židana pa je ministrica na vprašanje o teh prihodkih odvrnila, da mora točne podatke o tem pridobiti, sicer pa predvideva, da večina teh prejemkov izhaja iz tržne dejavnosti - bodisi iz predavanj izrednim študentom bodisi iz evropskih projektov. Večji del teh sredstev je ministrica namreč pridobila od Fakultete za upravo Univerze v Ljubljani, na kateri je bila nekaj časa tudi dekanja. Židan je po seji vlade tudi povzel ministričine besede, da je za omenjeno fakulteto značilno, da vse, kar profesorji opravljajo, to storijo preko fakultete.

Se pa Židan sprašuje, "kako je možno, da si lahko nekdo v delovnem času prisluži toliko dodatnega denarja, in zakaj to ni redna dejavnost fakultet. Ob tem pa se ves čas sprašujemo, kako to, da šolstvo govori, da nima denarja".

Sprašuje se tudi, ali imajo v javnem sektorju, kjer je zaposlenih več kot 120.000 ljudi, vsi pravico, da pridobivajo dodaten denar, ob tem da opravljajo zadolžitve znotraj svojega rednega delovnega časa. "Predvidevam, da ne. Vem, da na ministrstvu za kmetijstvo tega ne dovolimo," je dodal. Dejal je tudi, da je sedaj pravi čas, da se ugotovi, če so takšne anomalije v javnem sektorju in da se jih tudi odpravi. "Torej če so te pravice izenačene. In če niso, potem jih je treba izenačiti."

Štrukelj: Učitelje pa je pozivala, naj dodatno učno pomoč izvajajo brezplačno

Prvi mož šolskega sindikata Sviz Branimir Štrukelj je za 24ur.com dejal, da zdaj lažje razume stališče ministrice z rebalansom proračuna, ko so številni zaposleni in študenti na univerzi in v raziskovalni dejavnosti zatrjevali, da univerze ne morejo več normalno delovati, saj nimajo več sredstev. "Če je ministrica sklepala iz svoje izkušnje, je jasno, da do tega sklepa ni mogla sama priti in se zato ni odzvala na zahteve po zvišanju sredstev," je poudaril in dodal, da ministrica očitno stoji na stališču "vsem je tako, kot je meni". Seveda je pa to daleč od resnice, pravi Štrukelj.

Poudarja tudi, da nekateri v tej državi ne morejo niti dokazati, kje so dobili sredstva, s katerimi razpolagajo, pa se jim nič hudega ne zgodi. "Ne morem pa spregledati, da ministrica in drugi, ki imajo postranske zaslužke, pozivajo učitelje, da dodatno strokovno pomoč opravijo brezplačno. Tukaj nastopijo resne težave z etiko in dvojnimi merili, za katere bi morala ministrica sama potegniti sklep, ali jih lahko prenese ali ne," je bil kritičen Štrukelj. 

Kako so nakazila razložili na Ekonomski fakulteti?

Poglejmo, kako so ta izplačila razložili na Ekonomski fakulteti. Pravijo, da njihova fakulteta izplačuje podjemne in avtorske pogodbe svojim zaposlenim za dela, opravljena v okviru projektov in dejavnosti, s katerimi pridobivajo finančne vire na trgu. "Pridobivanje tržnih projektov je za nas nujnost, saj z njimi izpolnjujemo zaveze mednarodnih kakovostnih standardov, ki zahtevajo, da skrbimo za prenos znanja med akademsko sfero in gospodarstvom ter širšim družbenim okoljem. Hkrati s tržnimi viri že desetletja pridobivamo nujno potrebne vire za razvoj in financiranje kakovosti, ki jih z javnimi viri – na to opozarjamo že leta – žal ne moremo zagotavljati," so sporočili.

Pri tem so poudarili, da gre za dela, ki se opravljajo izven rednega delovnega časa. Sami imajo jasno opredeljene obveznosti in zadolžitve učiteljev v pedagoškem in raziskovalnem delu, ki se sprotno evidentirajo, pravijo. "Dela plačujemo preko avtorskih in podjemnih pogodb, ki so najbolj obdavčena oblika dela v Sloveniji," dodajajo.

Pravijo, da si bodo še naprej prizadevali za pridobivanje tržnih projektov, saj je v dani ureditvi financiranja visokega šolstva, to edini način za pridobivanje sredstev s katerimi financirajo kakovost in razvoj. "Na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani si tudi prizadevamo, da naši zaposleni tržne projekte vodijo preko fakultete in njenih inštitucij. Rezultati svetovalne dejavnosti, ki jo opravljamo, so razvidni iz COBISS-a," so še pojasnili. 

Plačila prek pogodb o delu so najbolj transparentna

Na objavljene podatke so se odzvali tudi na fakulteti za upravo. Kot pravijo, je fakulteta v zadnjih 12 letih izvajala študijske programe na 9 lokacijah po Sloveniji: "Šlo je za delo, opravljeno izven rednega delovnega časa in tudi ob sobotah. V primerjavi z današnjim stanjem je bilo tega takrat neprimerljivo več. Študijski centri so bili vse od Murske Sobote in Raven na Koroškem do Maribora in Sežane. Posamezni pedagoški delavec je svoj predmet izvedel tudi po 9-krat (v vsakem centru posebej 20 do 30 ur izvedbe), za kar je, seveda skladno z veljavno delovno zakonodajo, prejel plačilo. Nekateri učitelji so izvajali tudi po 2 predmeta v programu, kar v urah pomeni med 250 in 400 ur izvedbe na študijsko leto/učitelja."

Kot pojasnjujejo, so redno zaposleni učitelji in sodelavci fakultete v posameznem študijskem letu polno obremenjeni, tako pedagoško kot tudi raziskovalno. "V kolikor z neposredno pedagoško obveznostjo fakulteta ne more izvesti razpisanih študijskih programov 1. in 2. stopnje, se lahko delavcu določi dodatna neposredna pedagoška obveznost, skladno z določbami 63. člena ZViS. Če so bile izkoriščene vse možnosti za sklenitev pogodbe o zaposlitvi in je potrebno zagotoviti nemoteno izvajanje pedagoške dejavnosti, lahko fakulteta s pedagoškim delavcem sklene avtorsko oz. podjemno pogodbo, in sicer za največ deset mesecev v študijskem letu," pojasnjujejo.

Na tej podlagi izvedbo predavanj in vaj plačajo preko avtorske pogodbe, ostala dela pa preko podjemne pogodbe: "K izplačilom v predmetnih letih je vplivalo tudi izvajanje projektov, tako tržnih kot tudi evropskih, ki so bili največkrat povezani z javnim sektorjem in v katere so bili aktivno vključeni tako zaposleni kot tudi zunanji sodelavci Fakultete za upravo. Z upadom evropskih projektov in zmanjšanjem števila vpisanih študentov, pa je iz javnih evidenc tudi razvidno, da so se zmanjšala tudi izplačila."

Na fakulteti še pravijo, da gre za transparenten način izplačil, in dodajajo, da je delo preko avtorskih in podjemnih pogodb ena najbolj obdavčenih oblik dela v državi. Prav tako pa jim včasih kaj drugega, kot sklenitev pogodbe niti ne preostane: "Nemalokrat smo tako rekoč "čez noč" ostali brez učitelja ali učiteljev (na primer zaradi odhoda v politiko) in tovrstne izpade smo morali reševati z nad-obremenitvami zaposlenih oz. sklepanjem pogodb o delu oz. z zunanjimi sodelavci, ki so pretežno zaposleni na drugih članicah UL, tam tudi polno obremenjeni, zato so lahko z nami sodelovali le preko pogodbe o delu."

Kriv pa je po njihovem tudi Zakon o uravnoteženju javnih financ, ki je omejil zaposlovanje na že tako kadrovsko podhranjeni ustanovi. Poudarjajo, da so bile dodatno najete storitve nujno potrebne za izvajanje temeljnega poslanstva fakultete.