VJESNIK: Ali se lahko politične razprave končajo s turističnim bojkotom?
V prispevku pod naslovom Ali se lahko politične razprave končajo s turističnim bojkotom Davor Verkovič v Vjesniku opozarja, da ima palica dva konca in da bi slovenski bojkot utegnil imeti nadaljevanje. Hrvati na primer množično obiskuje Čatež, zagrebška elita je pogosto v Rogaški Slatini, hrvaški smučarji radi skočijo do slovenskih smučišč, Bleda ali v ljubljanski shoping center. Hrvati se v Sloveniji pogosto počutijo kot doma, podobne izkušnje vežejo na Hrvaško tudi Slovence. Z medijskim in političnim hujskanjem pa se odpira možnost, da se uniči vse dobro, kar se je ustvarjalo leta in leta.
JUTARNJI LIST: Račan homogeniziral deželo, Jelinčič pa Hrvate
Akademik Davorin Rudolf v Jutarnjem listu z naslovom Račan homogeniziral deželo, Jelinčič pa Hrvate, med drugim piše o Drnovšek-Račanovemu sporazumu, ki ga je Račan po letu dni zavrnil zaradi pritiska ogorčene javnosti in o krivdi poslancev sabora, ki so z razpravami samo okrepili Račanov položaj. Za to nekritično dejanje poslancev bo Hrvaška, če bo spor prišel pred mednarodno sodišče ali arbitražo, ceno šele plačala. Premier je namreč v saboru dobil podporo po saborski razpravi o parafiranem osnutku sporazuma, ki ga je on osebno sprejel, potem pa zavrnil kot nesprejemljivega in škodljivega za Hrvaško.
SLOBODNA DALMACIJA: Razglasitev izključne ekonomske cone je nesporna pravica
Hrvaška je jasno opredelila svojo pogajalsko pozicijo in prag, ki ga v pogovorih s Slovenijo 16. septembra v zvezi z razglasitvijo izključne ekonomske cone (EEZ) ne namerava prestopiti. Hrvaška ne potrebuje in tudi ne bo iskala soglasja Slovenije za EEZ, ker je to po konvenciji o morskem pravu njena nesporna pravica, v sredini izdaji piše splitski dnevnik Slobodna Dalmacija, sklicujoč se na neimenovani vir na hrvaškem zunanjem ministrstvu.
Parafirani hrvaško-slovenski sporazum o meji na morju, katerega ratifikacija je po mnenju slovenske strani predpogoj za razglasitev EEZ, bo hrvaška diplomacija v pogajanjih zavrnila kot argument, saj gre za dokument brez mednarodnega učinka. Če bo Slovenija do konca vztrajala na svojih dosedanjih argumentih, bo Hrvaška kljub vsemu začela parlamentarni postopek za razglasitev ekonomske cone, sklicujoč se na konvencijo o pravu morja in na aktualno politiko EU o varovanju morja in morskega življa ter na izkušnje drugih obalnih držav, ki so tako cono že razglasile, je zapisala Slobodna Dalmacija, sklicujoč se na že omenjeni neimenovani vir v vrhu hrvaške diplomacije.
Kljub vsemu pa ni v hrvaškem interesu, da bi se odnosi s Slovenijo poslabšali, ne le zato, ker gre za sosedo, temveč tudi zato, ker bo Slovenija leta 2004 postala polnopravna članica EU, Hrvaška pa se bo morala kot kandidatka pogajati z vsemi 25 članicami unije in torej v Sloveniji ne želi imeti "trdega" pogajalca.
Če Hrvaška misli razglasiti EEZ, mora to storiti pred ministrsko konferenco EU, ki bo 25. in 26. novembra 2003 v Benetkah. Na tej konferenci bodo sprejeli dokument o skupni ribiški politiki Evropske unije, kar pomeni, da bodo vse evropske sredozemske države pozvali, naj v Sredozemlju razglasijo zaščitne ribolovne cone, piše splitski dnevnik in dodaja, da bo EU na ta način formalizirala svoje stališče o zaščiti ribjega življa in morja. Ta skupna politika bo vse članice EU obvezovala, da jo striktno spoštujejo in izvajajo. Če bi Hrvaška razglasila EEZ po tako pomembni strategiji EU, bi bil to nedvomno jasen znak, da ne spoštuje evropskega dogovora, da se torej v primeru gospodarjenja in zaščite morja obnaša po lastnih načelih in le v skladu s svojimi ozkimi interesi, končuje Slobodna Dalmacija.
GLOBUS: S Slovenci je potrebno bolj ostro
Hrvaška ima povsem odprte roke, da na podlagi Konvencije o mednarodnem pomorskem pravu razglasi svojo ekonomsko cono (EEZ), je za zagrebški tednik Globus ocenil predsednik hrvaškega sabora Zlatko Tomčič. Kot je poudaril, podpis sporazuma o meji s Slovenijo z razglasitvijo EEZ nima nikakršne zveze, ne pravno-formalne ne kakršnekoli druge.
Razglasitev EEZ je v izključni pristojnosti obalne države, ki ima za to geografske in druge pogoje in Hrvaška te pogoje ima, medtem ko jih Slovenija enostavno nima, je za Globus dejal Tomčič in dodal, da je očitno, da je Hrvaška podvržena pritiskom iz Slovenije, na katere ne odgovarja na najboljši način. Bilo bi dosti bolje, če bi slovenska stran načrtovala odnose in kriterije koriščenja plovnih poti in ribolovnega območja za čas, ko bosta obe državi članici Evropske unije. Hrvaška bi lahko EEZ razglasila pred trinajstimi, desetimi ali petimi leti, lahko pa jo razglasi tudi ta trenutek, je še dejal Tomčič.
Tomčič je še potrdil, da je razglasitev EEZ občutljivo politično vprašanje, toda ta trenutek pri reševanju tega političnega vprašanja Hrvaški pomaga dejstvo, da bo verjetno kmalu postala kandidatka za vstop v EU. "Vprašanje ribolova in ribolovne politike je ekskluzivna pravica EU, Hrvaška pa s tem, ko želi razglasiti EEZ, neposredno prispeva k realizaciji ribolovne politike EU," še pojasnjuje.
Na vprašanje, kdaj bi lahko Hrvaška najhitreje razglasila EEZ, je Tomčič izrazil prepričanje, da se bo hrvaška stran na ministrski konferenci EU v Benetkah konec novembra o tem dogovorila z Italijani. Po tem bomo izpolnjevali vse pogoje, da razglasimo EEZ, ne samo iz formalno-pravnega stališča, temveč z razglasitvijo EEZ ne bomo mogli ogroziti političnih odnosov z Italijo, je še dejal Tomčič in dodal, da mora biti Hrvaška zelo previdna pri ocenjevanju političnega trenutka, kdaj bo to storila.
V pogovoru za zadnjo izdajo tednika Globus pa je predsednik zunanjepolitičnega odbora slovenskega parlamenta Jelko Kacin dejal, da se mora Hrvaška odločiti, kaj je njena prioriteta - razglasitev EEZ ali vstop v EU, kajti eno z drugim ne gre. Poudaril je še, da bo Slovenija v primeru hrvaške razglasitve EEZ naredila vse, da zaščiti svoje nacionalne interese, pri tem pa bo imela politični konsenz vseh strank.
FRANKFURTER ALLGEMEINE ZEITUNG: Ribe in zemeljski plin
Nezaupanje, obojestransko podtikanje, izmenjava protestnih not in poskus, v spor vplesti Evropsko unijo: Kot že lansko poletje je severni Jadran tudi letos v znamenju viharja. Če je že več let tleče polemike glede morske meje med Slovenijo in Hrvaško lani razplamtela "ribiška vojna" za Piranski zaliv, je letos to storila napoved ministrstva za gospodarstvo v Zagrebu, da želi Hrvaška skupaj z Italijo na Jadranu vzpostaviti izključno ekonomsko cono, v današnji izdaji ugotavlja nemški dnevnik Frankfurter Allgemeine Zeitung (FAZ).
Zagreb je sosednje države, tudi Slovenijo, povabil na pogovore, vendar vztraja, da je razglasitev EEZ njegova suverena pravica. Hrvaška ima na severnem Jadranu dve želji, povezani z gospodarstvom, navaja novinar FAZ, Karl-Peter Schwarz. Prva je ribištvo - z vzpostavitvijo EEZ bi hrvaški ribiči pridobili dodatnih 50.000 kvadratnih kilometrov ribjih lovišč, s čimer bi, kot upajo, svoj dohodek povečali za 200 milijonov evrov letno. Druga, precej pomembnejša, so nahajališča zemeljskega plina. Štiri nahajališča, ki skupno obsegajo 20 milijard kubičnih metrov zalog zemeljskega plina, so našli zahodno od Pulja, na Jadranu pa naj bi bilo še več nahajališč. V prihodnosti naj bi namesto po plinovodu, ki poteka po kopnem iz Italije prek Slovenije, dobivali plin neposredno iz Italije.
V Ljubljani so o hrvaški napovedi vojne govorili že, ko je hrvaški predsednik Mesić marca med obiskom v Splitu prvič omenil idejo EEZ. Ko je ministrstvo za gospodarstvo v Zagrebu načrt objavilo tudi na internetu, pa so protesti slovenske strani začeli kar deževati, piše časnik.
Vzpostavitev EEZ bi spodnesla sporazum o slovensko-hrvaški meji, ki sta ga podpisala hrvaški premier Ivica Račan in tedanji predsednik slovenske vlade Janez Drnovšek, in po katerem naj bi Hrvaška Sloveniji odstopila koridor čez hrvaško morje do odprtega morja, navaja FAZ. Slovenski ribiči bi imeli kvečjemu možnost prečkati EEZ, da bi pred Črno goro prišli do mednarodnih voda, ali pa bi se s Hrvaško dogovorili za ribolovne kvote. Pri tem pa ne gre le za gospodarske interese - hrvaški načrti so globoko prizadeli samozavest Slovencev kot pravega "Alpe-Jadran naroda", poudarja časnik.
Hrvaška potrebuje privolitev Ljubljane, saj konvencija o pravu morja določa, da država lahko razglasi EEZ le ob sodelovanju sosednjih držav, poudarja FAZ. Poleg tega niti Rim niti Bruselj nista pripravljena omalovaževati Slovenije, ki bo maja prihodnje leto vstopila v EU. Slovenija pa kot pogoj za začetek pogajanj o EEZ postavlja uresničevanje sporazuma o meji med Drnovškom in Račanom, kar bi Slovenijo v pogajanjih postavilo v enakopraven položaj s Hrvaško in Italijo.
Slovensko zunanje ministrstvo zastopa stališče, da je Slovenija imela že od časa nekdanje SFRJ neposreden teritorialni izhod na odprto morje in da se po razpadu nekdanje skupne države ni nič spremenilo. Hrvaška temu odločno nasprotuje, med drugim z argumentom, da je Hrvaška v SFRJ imela neposreden dostop do Alp, ki ji zdaj ni omogočen, še navaja Schwarz.
