V LDS, ZLSD, SLS in DeSUS tako povabilo razumejo kot uspeh in priznanje, vstop pa bo zagotovil tudi večjo mero varnosti. V SMS so povabilo ocenili kot del postopka približevanja Slovenije tej zvezi, naslednja stopnička pa naj bi bila čimprejšnja izvedba referenduma. Povabilo je najmanj navdušeno sprejela SNS, ki nasprotuje vstopu v kakršnokoli vojaško zavezništvo, saj bi s tem po njihovem mnenju izgubili del samostojnosti. V SDS danes niso bili dosegljivi za izjave, poslali so le sporočilo za javnost, v katerem so odločitev pozdravili in med drugim poudarili, da "Nato ni samo vojaško-varnostna zveza, ampak tudi politična". Tudi v NSi se na zunanjepolitični dogodek leta niso želeli odzvati, saj bodo svoje stališče predstavili v petek.
LDS

Slovenija je zaradi prejema vabila v zvezo Nato počaščena, saj se na ta način uvršča med najbolj razvite in najmočnejše države na svetu, ki se skupaj borijo za ohranitev miru in varnosti v svetu, je v prvem odzivu na povabilo vrha zavezništva v Pragi dejal predsednik vlade in LDS Janez Drnovšek. "Današnji dan je zelo pomemben, saj je Slovenija prejela povabilo v organizacijo, ki ni le vojaška, temveč ima velik političen pomen. Vanjo si je prizadevala vstopiti že leta, skoraj celo desetletje," je poudaril premier.
Zelo pomembno je tudi, da Slovenija vstopa v organizacijo, ki se s časom spreminja. " Nato se v Pragi spreminja iz organizacije, kot je bila v preteklosti, v novo povezavo, organizacijo z novim pomenom, novim konceptom in novimi cilji," je poudaril Drnovšek. K temu oziroma zavezništvu kot takemu lahko prispeva tudi Slovenija, je prepričan premier, in sicer še posebej v jugovzhodni Evropi. "Država skupaj z zvezo Nato že zdaj sodeluje v mirovnih operacijah v BiH. Z regijo ima izkušnje in pričakujem, da se bo naše sodelovanje na območju nekdanje Jugoslavije, ki je še vedno nestabilno območje, še povečalo, saj bo Nato na njem gotovo navzoč še več let." Kot poseben slovenski prispevek zavezništvu pa je premier izpostavil še aktivnosti države na področju razminiranja, kjer je že več let zelo uspešen Mednarodni sklad za razminiranje (ITF).
Sicer pa bo prejem vabila po premierovih besedah pozitivno vplival na javnomnenjsko podporo vstopu v zavezništvo v državi. "Javnomnenjske raziskave kažejo, da večina podpira Nato, je pa tudi nasprotovanje močno. Zdaj, ko smo prejeli vabilo, se bomo lahko bolj osredotočili na javno mnenje in argumente zavezništvu v prid. Razmere so jasne - povabilo imamo, zdaj se moramo z njim soočiti. Vendar sem optimističen," je dejal Drnovšek. Kdaj se bo vlada odločila za pričakovani sklic referenduma, pa ni povedal. "Po vrhu v Pragi," je kratko dejal.
ZLSD

Povabilo Sloveniji je priznanje, priložnost in tudi odgovornost, je odločitev zavezništva komentiral vodja poslanske skupine ZLSD Miran Potrč. "To je priznanje za njeno politično, gospodarsko in socialno stabilnost ter za njeno prizadevanje za mir v svetu. Je priložnost, da skupaj z gospodarsko, politično in vojaško najrazvitejšimi državami sveta enakopravno soodloča o svojem položaju in tudi o svetovnemu miru. Odgovornost pa je zato, ker bo odslej sama z lastno sposobnostjo in spretnostjo vplivala na svoj položaj in na odločitve v najpomembnejših mednarodnih organizacijah." To zadnje, dodaja Potrč, je razlog, zaradi katerega v ZLSD menijo, da morajo o vstopu v zvezo Nato odločati državljani na "obvezujočem referendumu". Vodja poslanske skupine je še menil, da je verjetno za izvedbo tega referenduma potreben poseben zakon, zato v ZLSD pričakujejo, da ga bo vlada čimprej predložila.
Potrč se je odzval tudi na današnje stališče strankinega podmladka, ki je državljane pozval, naj se referenduma - ki bi ga bilo potrebno razpisati čimprej - udeležijo v čimvečjem številu in glasujejo proti vstopu Slovenije v Nato. "Glede razpisa referenduma med mladim forumom in stranko ni razlik, glede vstopa pa so mnenja različna," je dejal. V vodstvu stranke menijo, da je vstop v Nato "enkratna zgodovinska priložnost in odgovornost" ter verjamejo, da bo mogoče državljanom v mirni razpravi pred referendumom pokazati prednosti vstopa in negativne posledice odklonitve povabila za Slovenijo.
SLS

Povabilo Sloveniji v zvezo Nato predstavlja priznanje Sloveniji, ki bi si zaslužila povabilo že ob prejšnji širitvi, je za dejal predsednik SLS Franci But. V stranki vstop v zavezništvo podpirajo, saj Nato ob svetovni globalizaciji zagotavlja potrebno varnost, vključitev v zavezništvo pa predstavlja tudi dokončno prekinitev starih vezi, ki jih je Slovenija imela z Balkanom. Pred dokončnim vstopom se v stranki zavzemajo za izvedbo referenduma, za katerega pa bi bilo smotrno, da bi potekal sočasno z referendumom o vstopu v Evropsko unijo, je še dejal But.
Ob vstopu v zavezništvo leta 2004 naj bi se Slovenija povezovala z evropskim delom zavezništva, kjer bi prav zaradi strateške lege in zgodovinskega položaja predstavljala pomemben člen zavezništva, ki bi bil bistveno pomembnejši od slovenske velikosti. Povezovanje z evropskimi članicami je pomembno predvsem zato, ker je treba doseči večjo moč evropskega krila zavezništva, je še dejal predsednik ljudske stranke. Za zavezništvo je po njegovem mnenju namreč ključno, da se bo s širitvijo tudi reorganiziralo. Tako je prepričan, da bo morala zveza Nato za uspešen dolgoročni razvoj evropskemu delu zavezništva zagotoviti enakovreden status ameriškemu.
DeSUS
V DeSUS današnje povabil razumejo kot uspeh države, hkrati pa se zavzemajo tudi za to, da se takšna odločitev potrdi na referendumu. Generalni sekretar DeSUS Pavel Brglez je povedal, da je vključevanje v mednarodne povezave, tudi v Nato, del njihovega programa, ki je bil potrjen tudi na kongresu marca v Postojni. "Slovenija se mora vključevati v tokove razvitega sveta," je dejal Brglez in poudaril, da gre za tudi za civilizacijsko vprašanje.
Vstop v zavezništvo zagotavlja večjo stopnjo varnosti, v širšem smislu torej tudi socialne. Generalni sekretar demokratične stranke upokojencev je še poudaril, da je pred odločanjem državljanov na referendumu potrebno zagotoviti široko obveščenost o zvezi Nato - od tega, katere so prednosti članstva, do vprašanja obrambnih stroškov. Brglez poudarja tudi pomembnost vključitve Slovenije v druge mednarodne organizacije, predvsem EU.
SDS
SDS pozdravlja povabilo za članstvo v zvezi Nato, še posebej zato, "ker Nato ni samo vojaško-varnostna zveza, ampak tudi politična," so zapisali v izjavi za javnost. To pa še ni konec zgodbe, so opozorili, saj se po vabilu začenja postopek za končno izpolnitev osnovnih pogojev ter postopek ratifikacije odločitve o širitvi Nato v državah kandidatkah, državah članicah zveze ter v ameriškem kongresu. V največji opozicijski stranki so prepričani, da bo morala slovenska vlada v tem času, kar velja za vse kandidatke, zelo resno izpolnjevati cilje, ki si jih je zadala v t.i. letnih načrtih priprav za Nato.
"Slovenijo čakajo pri vstopu v zvezo še številne ovire - močno razdeljeno javno mnenje ter negotov izid referenduma," so prepričani v SDS. Slednje je po mnenju socialdemokratov odraz šibkega angažiranja državnih institucij v razpravah o zvezi Nato, zlorabe sredstev, namenjenih za modernizacijo Slovenske vojske, za nakup vladnega letala ter drugih napak v zadnjih letih.
SMS
Predsednik SMS Dominik Černjak je povabilo Slovenije v Nato opredelil kot del postopka približevanja Slovenije tej zvezi. Naslednja stopnička naj bi bila čimprejšnja izvedba referenduma, ki je po mnenju stranke mladih obvezna, nikakor pa ne sme sovpadati z referendumom o članstvu v EU, meni prvak SMS. Sicer bodo v edini parlamentarni stranki, ki se do članstva v zvezi Nato še ni opredelila, o tem še odločali, svoje stališče pa naj bi sporočili najkasneje mesec dni pred izvedbo referenduma. Njegov izid bi moral biti po njihovem mnenju na vsak način obvezujoč za vlado.
Možnost predčasnega posvetovalnega referenduma je SMS predlagala že aprila v državnem zboru in čeprav so ga junija skoraj vse ostale stranke zavrnile, so obenem izrazili jasno stališče, da bo referendum potrebno izvesti. V stranki tako menijo, da je omenjena zaveza skupaj s pobudami v zadnjem času dodaten razlog, da mora priti do referenduma, ki bo zavezoval vlado k spoštovanju odločitve, kljub še vedno prisotnim dvomom o nujnosti in smiselnosti njegove izvedbe.
SNS

V SNS so pričakovali vabilo Sloveniji za vstop v zvezo Nato, saj ZDA in zavezništvo potrebujeta čim večjo in širšo podporo akcijam, ki večinoma ne temeljijo na osnovi mednarodnih aktov in ustanovnih listin organizacije Združenih narodov in zveze Nato. Za to potrebujejo širino in sem sodi tudi Slovenija, je dejal predsednik stranke Zmago Jelinčič. V SNS so še prepričani, da bi morali referendum o vključevanju v zavezništvo že zdavnaj izpeljati. Pri tem upajo, da bo vlada tak referendum sploh pripravila, saj se slovenska politika čuti zavezano do svojih obljub in do izbora, ki ji je bil namenjen. Zaradi zmanjšanja stroškov, pa bi bilo za Slovenijo dobro, če bi se referenduma o vključevanju v zvezo Nato in EU izpeljala sočasno, je še prepričan Jelinčič.
SNS nasprotuje vstopu v kakršnokoli vojaško zavezništvo, tako nasprotuje tudi vstopu v Nato. Jelinčič je prepričan, da si je Slovenija svojo samostojnost priborila po zelo dolgem času. Tako ni smiselno to samostojnost predajati neki vojaški organizaciji, ki bo slovensko suverenost sprejemala po svoje. Povsem jasno je namreč, je prepričan Jelinčič, da bodo slovenski vojaki odšli na številna svetovna krizna bojišča.