Golob: Nihče nam ne more preprečiti, da se vlada vzpostavi 3. junija

Na potezo Poslanske skupine SDS so se odzivali predstavniki Gibanja Svoboda, Socialnih demokratov in Levice. "24. aprila so ljudje jasno povedali, da ne želijo več vlade pod vodstvom Janeza Janše," je dejal predsednik Gibanja Svoboda Robert Golob. "Danes smo kot koalicija na prvi seji vložili zakon o novi vladi. Tega zakona nismo skrivali. Ravno obratno, napovedali smo ga. Ta zakon bi dejansko omogočil, da se vlada organizira tako, da bi pokrili obstoječa ministrstva in na drugi strani oblikovali tri nova ministrstva za realizacijo razvojne paradigme," je dejal Golob. "Danes smo videli, kaj pomeni biti konstruktivna opozicija. A to nujno ne pomeni, da je to pametna opozicija," je dodal in poudaril, da so vsi manevri, ki so bili videni v zadnjih dneh s strani SDS, v resnici manevri tistih, ki se oklepajo oblasti. "Ti ne želijo prepustiti oblasti novim izvoljencem ljudstva," je dejal Golob in dodal, da formuliranje vlade še vedno ostaja za 3. junija. "To ni manever, ki bi kakorkoli preprečil, da se vlada v rokih in z mandatom ljudi vzpostavi 3. junija."

"Vlada v odhajanju namerno ovira razvoj Slovenije. Ne priznava rezultatov volitev, poraza in ponižuje državljanke in državljane. Referendum uporablja za celjenje svojih lastnih ran. Mi se ne bomo dali in bomo začeli delo 3. junija," je v izjavi dejala Tanja Fajon, ki je prepričana, da takšne poteze SDS škodujejo ugledu države.

Tudi Luka Mesec je v izjavi dejal, da se trenutna vlada ne more sprijazniti z rezutatom volitev in porazom. "Janševa vlada se oklepa oblasti in uživa svoje indijansko poletje, a tudi to se bo končalo. Referendum o sestavi nove vlade je že bil, in sicer 24.4. In izgubili so ga," je bil jasen Mesec in dodal, da bodo vlado sestavili po trenutnem zakonu, kar pomeni, da bo ministrstvo za solidarno prihodnost, ki naj bi ga prevzel prav koordinator Levice, pač moralo počakati, da bo lahko zaživelo.

"V resnici ne bomo izgubili niti dneva," je bil jasen Golob, ki je dodal, da bo nova vlada začasno ustanovljena po dosedanjem razrezu ministrstev, kar pomeni, da bo Mescu dodeljeno ministrstvo za delo, Bojanu Kumru ministrstvo za infrastrukturo in Igorju Papiču ministrstvo za izobraževanje.

Prednik: Trenutna opozicija nagaja

Vodja poslanske skupine SD Jani Prednik je sicer v prevm odzivu dejal, da opozicijska SDS s svojimi potezami že vse od začetka kaže, kakšen bo njen način delovanja v prihodnjih štirih letih. Kot je poudaril v izjavi za medije ob robu izredne seje DZ, ima vsaka nastajajoča koalicija možnost sama sestaviti vlado, izbrati število ministrstev in zastaviti pot, po kateri bo šla, čemur da je namenjenih tudi prvih 100 dni vladanja. "Trenutna opozicija pa nagaja in že v začetku kaže svoj način delovanja v štirih letih, kar je za nas nesprejemljivo in verjetno s tem kažejo, da so nezadovoljni z volitvami in tudi rezultatom, a se bodo morali prej ko slej s tem sprijazniti," je poudaril.

Kako bo vložitev predloga za razpis posvetovalnega referenduma vplivala na zastavljeno časovnico oblikovanja nove vlade, ki jo želi levosredinski trojček želi sestaviti do 3. junija, za zdaj še ni povsem jasno. Pred glasovanjem DZ o predlogu za razpis referenduma mora namreč preteči 30 dni, šele po zavrnitvi predloga za referendum pa je mogoče glasovanje o predlogu zakona.

Po Prednikovih besedah bi se tako vlada lahko sestavila kasneje oziroma bi se lahko sestavila po zdajšnjem zakonu o vladi, nato pa bi po sprejetju novega zakona o vladi "ministrstva dopolnili". Možnost, da bi na predsednika republike Boruta Pahorja naslovili prošnjo, da predlog za mandatarja v DZ pošlje kasneje kot načrtovano, po Prednikovi oceni ni verjetna, DZ bi tako o kandidatu za mandatarja lahko glasoval že prihodnjo sredo, nato pa bodo stekli nadaljnji postopki za oblikovanje nove vlade.

Koalicijske partnerice Gibanje Svoboda, SD in Levica se sicer o nadaljnjih korakih še niso dogovorile, je dejal Prednik.

"To je nekaj podobnega kot tistih 33 zakonskih predlogov, s katerimi so se praktično drenjali na vložišču v DZ," pa je dejala poslanka Gibanja Svoboda Mojca Šetinc Pašek. Po njenem mnenju je to, "kaj pomeni tovrstno proceduralno nagajanje", vprašanje tudi za kakšnega ustavnega pravnika. 

Vodja poslanske skupine Levica Matej Tašner Vatovec meni, da gre pri SDS za "prazno dobro voljo" in da je jasno, da gre za zavlačevanje postopkov. Zakon o vladi po njegovem mnenju ni stvar, za katero bi bilo potrebno preverjanje volje ljudstva, predvsem ne tik po volitvah, "ko so se ljudje odločili in povedali, komu zaupajo".

To zna po mnenju Tašner Vatovca postopke oblikovanja vlade zavleči za kakšen mesec. Zavlačevanje opozicije pa je plan odhajajoče vlade, "kupovanje časa, da nadaljujejo te svoje koruptivne zadeve, saj lahko vidimo razpise in kadrovanja, ki se še odvijajo", je ocenil. "To so še zadnji izdihljaji te vlade in seveda si želijo čim daljši čas," je pred vložitvijo predloga za referendum dejal Tašner Vatovec.

NSi ni podprla predloga o posvetovalnem referendumu  

"V NSi menimo, da je organiziranje delovanja vlade stvar vsakokratne koalicije. Glede na izzive, ki so pred Slovenijo, smo prepričani, da sedaj ni pravi čas, da se bo državna administracija več kot pol leta ukvarjala sama s seboj, namesto z reševanjem realnih problemov."

Zato je NSi predlogu zakona o vladi nasprotovala, predloga za razpis posvetovalnega referenduma pa niso sopodpisali. 

Golob o kritikah koalicijske pogodbe: Nočemo biti država hlapcev in ne bomo

Golob se je odzval tudi na očitke, da koalicijska pogodba stiska gospodarstvo v kot. Koncept, da si nekdo samo zato, ker je delodajalec, lasti pravico edini odločati, kako se bo razvijal socialni dialog, je za Goloba preživet. Če ne bomo aktivno vključevali zaposlenih v soupravljanje podjetij, nikoli ne bomo prebili točke dodane vrednosti, "o kateri smo toliko govorili", je oceni.

"Sistem, po katerem je delodajalec gospodar, ki ga mora delavec brezpogojno poslušati in nima pravice do besede, je sistem hlapcev. Nočemo bit država hlapcev in ne bomo," je dejal Golob. To obljubo so kot koalicija ljudem dali pred volitvami, je dejal Golob, "in dobili smo njihovo podporo".

Glede kritik pa pravi, da se lahko le nasmehne in doda, da so ti časi za nami in da se ne bodo vrnili.

Kritike so letele tudi na del koalicijske pogodbe, ki obravnava zdravstvo, med njimi tudi ukinitev popoldanskega dela zdravnikov. Golob odgovarja, da dobivajo pohvale "uporabnikov zdravstva, torej ljudi, ki majo dovolj tega, da javno zdravstvo ne deluje". Ljudje pozdravljajo ukrepe, ki bodo pripomogli k temu, da se bo javno zdravstvo začelo zavedati in opravljati svojo javno funkcijo, pravi.

Kritike pa po Golobovem mnenju prihajajo s strani izrazite manjšine med zdravstvenimi delavci. "V bistvu jih nekateri stanovski kolegi izkoriščajo. Tisti, ki so najbolje plačani in ki služijo še ob strani," je zaključil Golob.