Minuli četrtek smo bili priča novemu primeru izsiljevanja s strani delodajalca. Kot smo poročali, se je slednji znesel nad voznikom tovornjaka iz Bosne in Hercegovine, ta pa naj bi pristal celo na urgenci, je poročalo spletno Delo. Do fizičnega obračunavanja naj bi prišlo potem, ko je delodajalec od voznika zahteval 1000 evrov plačila, s čimer bi ta obdržal zaposlitev. Voznik tega ni želel storiti, zato naj bi mu v podpis vsiljeval sporazumno odpoved. Pretepeni delavec ga je po incidentu prijavil policiji, danes pa je prijavo na inšpektorat potrdilo tudi pristojno ministrstvo in ob tem izrazilo ogorčenje nad ravnanjem z zaposlenim.
"Smo ogorčeni nad takšnim ravnanjem delodajalca in močno obžalujemo tovrstne dogodke in takšen način urejanja delovnih razmerij med delodajalcem in tujim delavcem," so za 24ur.com zadevo komentirali predstavniki ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. "V takšnih primerih je seveda nujno in edino prav, da se delavec obrne tako na policijo, kot tudi na Inšpektorat RS za delo. Za takšno ravnanje delodajalca seveda ni opravičila," pravijo in dodajajo, da je inšpektorat prijavo prejel že v petek in da bodo takšna dejanja gotovo sankcionirana. Postopki so že v teku, zagotavljajo.
Tudi Goran Lukič iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije nam je potrdil, da so z zadevo seznanjeni in ta primer spremljajo. Dodaja, da je potrebno v takšnih primerih delavce čim bolj zaščititi.

Kaj veleva zakonodaja?
Ob tem so ponovno pojasnili, kaj o zaposlovanju in odpuščanju delavcev migrantov veleva zakonodaja. Poudarjajo, da se lahko državljani BiH od leta 2012 v Republiki Sloveniji zaposlujejo na podlagi določb bilateralnega sporazuma, ki ureja zaposlovanje državljanov BiH v RS. V zvezi z zaposlitvijo tujca na podlagi sporazuma pojasnjujejo, da se delavcu migrantu izda delovno dovoljenje z veljavnostjo treh let, pri čemer je potrebno poudariti, da ima delavec migrant zadnji dve leti veljavnosti delovnega dovoljenja prost dostop na trg dela in potemtakem ni vezan na zaposlitev pri istem delodajalcu. Delavec migrant po enem letu ni več vezan na delodajalca in si lahko poišče boljšo zaposlitev (boljši pogoji, večje plačilo), ustanovi gospodarsko družbo ali se zaposli na agenciji za zaposlovanje.
Delavcu migrantu v primeru, da ostane brezposeln brez svoje krivde, sporazum omogoča iskanje druge zaposlitve na trgu dela. Vendar je to je možno šele po prvem letu zaposlitve. V primeru brezposelnosti pred enim letom zaposlitve, pa se delavcu migrantu delovno dovoljenje razveljavi, razen če delavec migrant izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do denarnega nadomestila. Če mu v času prejemanja denarnega nadomestila ne uspe najti zaposlitve, se mora vrniti v državo izvora. V primeru, da pa delavec migrant ob prekinitvi delavnega razmerja v prvem letu svoje zaposlitve ni upravičen do denarnega nadomestila, se mora vrniti v državo izvora in se lahko ponovno zaposli po tem sporazumu, če izpolnjuje pogoje.
V primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delavca migranta po prvem letu zaposlitve pa sporazum delavcu migrantu dodatno omogoča, da si v 30 dneh sam poišče drugega delodajalca ali se samozaposli ter tako nadaljuje s prebivanjem v državi zaposlitve na podlagi zaposlitve oziroma samozaposlitve.
Pred meseci smo objavili posnetek podobnega primera
O podobnem primeru smo poročali že januarja. Avtoprevoznik iz Stranic je svojega delavca, voznika, zaprl v sobo in mu grozil. Razloga za spor sta bila dva: voznik ni soglašal z odpustitvijo, lastniku podjetja pa je zavrelo, ko mu je voznik povedal, da bo vse nadaljnje pogovore snemal. Delavcu je takrat začel groziti, celo s smrtjo. Posnetek tega dogajanja so objavili v oddaji 24UR.
KOMENTARJI (65)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.