Mnenja o pravilnosti odločitve inšpektorice Danuše Štiglic glede odvzema živali na kmetiji Možgan pri Krškem so razdelila celotno Slovenijo.
"Zakonodaja na tem področju je jasna – kadar gre za tako pomemben poseg, kot je odvzem, mora biti izpolnjen pogoj, da je žival bodisi življenjsko ogrožena bodisi mučena ali pa da je ogroženo življenje in zdravje ljudi," pojasnjuje Ožbalt Podpečan, vodja Nacionalnega centra za dobrobit živali na Veterinarski fakulteti.
In ogroženo je bilo življenje živali, tudi danes za svojo odločitvijo stoji inšpektorica, saj da so bile v ogradi skupaj nezdružljive živali – stare krave z rogovi, biki, premlade telice za prepust, teleta ... "Prostor je bil v celoti poplavljen z meteorno vodo, blatom, fekalijami. Živali niso imele popolnoma nobenega suhega mesta za počitek. V hlevu je suhe prostore zasedala različna krama in odpadni motorji, živali so bile brez vode in hrane," je naštela za oddajo Svet.
Po njenih besedah živali šepajo, nekatere se držijo zgrbljeno, kar lahko kaže na bolečine v notranjih organih ali pa infestacijo s paraziti. Imajo bolezni parkljev, mastitise, vnetje vimen ali pa presušena vimena. Večina goveda je dobila oceno 1 do 2 ali 2 od možnih petih točk, nadaljuje Štigličeva. Le redke boljšo, a nobena ni presegla ocene 3.
Podpečan je opozoril tudi na to, da se mu zdi inšpekcijski zapisnik nenavadno kratek za tak poseg.
V tako izjemnih razmerah, ko stranka kriči in grozi in so okoliščine tako težke, je težko pisati zapisnik, pa odgovarja Štigličeva. "Sin je kričal, se pretirano približeval, nagajal, hotel rezati ograjo, da bi živali pobegnile po vasi, strašil živali pri nakladalni rampi za kamion ..."
KGZS: Nesorazmeren in nezakonit ukrep
Kaj konkretno je rejec zagrešil, v inšpekcijskem zapisniku ne piše, prav tako ne, koliko živali je bilo odvzetih. Eno kravo naj bi domov odpeljala kar zaščitnica živali, ki je pri odvzemu sodelovala, je poročal časnik Dnevnik.
Zato so se začela porajati vprašanja, ali niso morda šli aktivisti za pravice živali s pomočjo države prek pooblastil. KGZS ocenjuje, "da živali res niso bile rejene v povsem optimalnih pogojih, a niso imele nobenih negativnih posledic zaradi take reje. Imele so tudi možnost umakniti se iz blata na pašnike". Prepričani so, da je bil izrečeni ukrep nesorazmeren in nezakonit.
Kot je na novinarski konferenci povedal predsednik KGZS Roman Žveglič, so živinorejci razburjeni, pričakujejo, da se z njimi ravna v skladu z zakonom. Nanje se je obrnil rejec iz Krškega, ki mu bodo nudili pravno pomoč. Kot je povedal Žveglič, kmet nima nobene pravne varnosti, ima le zapisnik, nobene odločbe. Nima niti seznama odvzetih živali, potni listi, ki bi morali biti z živalmi pri vsakem premiku, so še vedno na kmetiji, je izpostavil. Poudaril je, da so bile živali blatne, ker je bilo zunaj veliko dežja, in to okoliščino bi po njihovem mnenju inšpekcija morala upoštevati. Iz fotografij je vidno, da so živali v dobrem stanju, da so krave breje in če žival ni dobro oskrbovana, se to ne more zgoditi, pravi Žveglič. Način reje, da je žival celo leto zunaj ob neugodnih vremenskih razmerah, po navadi privede do blata in lahko se zgodi takšna situacija, je pojasnil.
UVHVVR bo izvedel interni nadzor nad inšpekcijskim postopkom
Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin pa je razloge za odvzem pojasnila takole: "Govedo je bilo ograjeno na malem izpustu, ki je bil zelo blaten, brez dostopa do vode in hrane, brez dostopa do hleva oziroma suhega ležišča. Živali so bile prekrite z blatom in veterinarsko neoskrbovane," so navedli.
Kakšna je realna slika na kmetiji Možgan, bo po uradno končanem odvzemu živali – to bo predvidoma v sredo – pokazala revizija postopka. Na Upravo RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin smo naslovili vprašanja o tem, kdo je sodeloval pri odvzemu, v kakšnem stanju so živali in kje so jih namestili. Odgovorili so nam le, da bodo izvedli interni nadzor nad inšpekcijskem postopkom. "Javnost bo o podrobnostih v zvezi s tem primerom in zaključkih nadzora obveščena po končanih postopkih oz. nadzoru."
Šarec: Storili bomo vse v naši moči za ugotovitev ustreznosti odvzema goveda pri Krškem
Začasni kmetijski minister Marjan Šarec je že včeraj napovedal interni nadzor nad postopkom inšpekcije, danes pa je v odgovoru na poslansko vprašanje Vide Čadonič Špelič (NSi) ponovil, da bo s ciljem, da že takoj na začetku ne pade senca dvoma na izvajanje novele zakona o živalih, odredil interni nadzor nad postopkom odvzema goveda na kmetiji v Leskovcu blizu Krškega. Izpostavil je, da inšpekcijski postopek uradno še ni končan, saj naj bi ga po njegovih informacijah inšpektorica zaključila v sredo. Ko se bo to zgodilo, bodo lahko ukrepali dalje, je dejal.
Kot je opozoril, v tej fazi ne more dajati konkretnih izjav, saj "ni stvar v tem, kaj se njemu zdi in kaj misli", ampak je treba spoštovati postopke. Tudi sam namreč zgodbo pozna le iz poročanja medijev.
Več o pravilnosti ravnanja inšpektorice bo tako znano v naslednjih dneh ali tednih, je napovedal. Želijo pa na ministrstvu zadeve razčistiti.
Začasni kmetijski minister je pri tem znova poudaril, da se sam ne postavlja na nobeno stran, in pojasnil, da je inšpekcija neodvisen organ ter da minister nima pravice operativno posegati v same postopke. Če pa se bo izkazalo, da kaj ni bilo v redu, je napovedal nadaljnje korake. "Brez skrbi, storili bomo vse v naši pristojnosti, da se ugotovi, ali je zadeva v redu ali ne," je zagotovil. Kot prioriteto je izpostavil dobrobit živali, najslabše pa bi po njegovem bilo, če bi se zdaj zgodila politizacija primera.
Poslanka Čadonič Špeličeva, tudi nekdanja direktorica Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, je sicer dejala, da jo je zmotil postopek na osnovi ustne odločbe in to na začetku celo brez pristojnosti prizadetega kmeta. Pod vprašaj je tako postavila pravilnost postopka in pravno podlago zanj. Moti jo tudi, da so na podlagi pričevanj pri odvzemu sodelovali predstavniki nevladnih organizacij. Obregnila se je še ob kratek zapisnik inšpektorice, ki da nima nobenega elementa, na podlagi katerega bi lahko izrekla odločbo o odvzemu.
Niti ene številke 24 odvzetih glav goveda inšpektorica ni napisala v zapisnik, je dejala Čadonič Špeličeva, zato "z vso odgovornostjo" trdi, da se je v trenutku, ko so živali odpeljali s travnika, izgubila sled za njimi, medtem ko so njihovi potni listi še pri lastniku.
Društvo za zaščito konj: Nismo sodelovali pri odvzemu živali
Na kritike, da so šli aktivisti za pravice živali prek pooblastil, pa so se odzvali v Društvu za zaščito konj, kjer pojasnjujejo, da sami niso sodelovali pri odvzemu živali. Kot so poudarili, zaradi napačnih informacij dobivajo tudi grožnje, da jih bodo prijavili na Policijo. V sporočilu za javnost so zapisali: "Omenjeno je bilo tudi, da je pri odvzemu sodelovalo tudi društvo oz. naša predsednica, kar sploh ni res, saj do trenutka odvzema v društvu za to sploh nihče ni vedel, društvo pa tudi ni podalo prijave."
Pojasnili so še, da je na dan odvzema z njimi stopila v stik inšpekcija s prošnjo, ali bi jim lahko s seznama kmetij, kjer imajo vnesene kmetije, ki so izkazale interes za sprejem inšpekcijsko odvzetih živali, posredovali podatke, kar so tudi storili: "S temi kmetijami je ta dan kontaktirala inšpekcija in se sama dogovarjala, kdo in koliko živali lahko sprejme. Za eno govedo pa smo ponudili začasno nastanitev tudi v društvu. Osebno menim, da je bil odvzem živali upravičen in postopek korekten, saj je že lastnik živali medijem sam povedal, da je bil v preteklosti že večkrat obravnavan." Kot je v sporočilu za javnost še zapisala predsednica društva za zaščito konj Natalija Nedeljko, je presenečena nad tem, da se KGZ in vodja odbora za kmetijstvo, ga. Vida Čadonič Špelič, nista o tem pozanimala tudi pri inšpekciji, ampak so vsi enostransko poslušali navedbe lastnika.
Dodali so, da so s strani bralcev prejeli tudi nekaj fotografij živali in stanja na kmetiji, iz katerih je, kot trdijo, razvidno, da so bile živali omejene, da niso imele dostopa do travnika, niti dostopa do hleva, in da so živele v globokih fekalijah, ki povzročajo gnitje parkljev in kože, bolezni dihal, driske, da o telitvah v takšnem okolju ne govorimo, so sklenili.
Državni svetniki: Živali je treba vrniti lastniku in mu plačati ustrezno odškodnino
Na zahtevo državnih svetnikov Antona Medveda, sicer predsednika Sindikata kmetov Slovenije, v katerem so se na odvzem krav prav tako ostro odzvali, in Branka Tomažiča, ki v državnem svetu predstavlja KGZS, je popoldne potekala izredna seje komisije DS za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Državni svetniki so ocenili, da so bile v postopku kršene temeljne človekove pravice in svoboščine, zagotovljene v ustavi, pa tudi zakona o inšpekcijskem nadzoru in o živinoreji – živali so bile namreč razseljene na različne lokacije in niso bile nameščene v prehodni hlev skupaj ali v karanteno, so po seji komisije sporočili iz državnega sveta.
V komisiji posledično menijo, da je treba živali vrniti lastniku in mu plačati ustrezno odškodnino. "Kmetijstvo je treba spodbujati, ne pa zatirati, saj bomo lahko le na ta način zagotovili zadostno stopnjo samooskrbe in s tem prehranske varnosti, drugače bomo odvisni od uvoza hrane vprašljive kakovosti ter zaraščenosti podeželja," so poudarili.
Obregnili so se tudi ob delovanje nevladnih organizacij in nadzor nad njimi, posebej na področju zbiranja donacij, pri tem pa podčrtali, da bi morale te organizacije osveščati in motivirati lastnike živali na način, da bi se zagotavljala dobrobit živali.
KOMENTARJI (775)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.