Odvisnik: Zapor mi je rešil življenje!

"Začeli smo v srednji šoli, s partiji. Pili smo alkohol in uživali ecstasy," mi Alex iz Maribora  v sobici, ki je v mariborskem zaporu namenjena obiskom, opiše svoje prve stike s substancami, ki mu bodo pojedle vsa nadaljnja leta. Danes jih ima namreč že  47 in mamila so še vedno njegov gospodar. Okoli dvajset let je imel, ko je prvič poizkusil heroin, ki je tedaj v Maribor vstopil na široko razprta vrata,  menda ga je bilo veliko vsepovsod. Pod vplivom so njegovi problemi izginili, a le za zelo kratek čas, potem so iz dneva v dan postajali vse večji in težje rešljivi. "Kradel sem, izvrševal drzne tatvine, bežal stalno pred policisti, ki so mi bili ves čas za petami, na koncu sem celo bil na cesti," opisuje svoje zadnje mesece, preden so ga spet zaprli.

In četudi je nekoliko nenavadno to slišati, lahko razumemo, da je v takšnem položaju, kot je živel, zapor lahko velika sreča: "Zdaj, ko sem prišel na zadnjo kazen, sem bil vesel, da sem prišel v zapor. Ker sem bil na ulici, ker sem tehtal le 50 kilogramov, nikogar nisem imel, sam sem bil, staršev nimam več, nimam nikogar. In v bistvu mi je zapor rešil življenje," je s hvaležnostjo povedal.  Tu se skuša toliko spraviti v red, da bi ob odpustu lahko presedlal v terapevtsko skupnost Projekt človek, kjer se je v preteklosti že enkrat zdravil, a  potem čez čas znova zapadel v svet mamil. Upa, da mu bo tokrat vendarle uspelo. 

V zaporih odvisnikom nudijo programe, a vse je odvisno od njihove motivacije, ki je pa dolgoletni uživalci gotovo nimajo na zalogi. Tega se zaveda tudi strokovna delavka Helena Skarlovnik Casar, ki se ukvarja z obsojenci v mariborskem zaporu in me preseneti s podatkom, koliko je takšnih, ki imajo težave z odvisnostjo: "Približno polovico do dve tretjini obsojencev ima težave zaradi drog ali pa od alkohola, večinoma kar oboje skupaj. Zdaj v zadnjem času smo imeli samo enega človeka, ki je bil odvisen od alkohola, praviloma gre za kombinacije: alkohol, kokain in kakšna poživila zraven," je povedala strokovna delavka. Ki priznava, da je problematika uživanja drog tudi za zapahi precej pereča. "Zapor ni terapevtsko okolje, kjer bi se oni  lahko zdravili, droge so prisotne, trenutno so največji problem sintetične droge, lističi prepojeni s substancami. Nimamo kam ljudi namestiti, da bi bili varni pred tem, varni pred preprodajalci v zaporu, žal," je priznala. 

A kljub težkim razmeram in prezasedenosti, ki je danes kar 155-odstotna, ne obupuje, tako kot svetuje tudi  obsojencem. Pomaga jim, da bi našli neko motivacijo, nek smisel, da spoznajo,  za koga se velja potruditi in se skušati rešiti iz peklenskega življenja drog. Težko je, a vseeno obstaja pot, je prepričana. Tudi Alex se zdi, da ima težkega življenja, kot boste videli v Novi kriminalni zgodbi v oddaji Svet na Kanalu A, dovolj. Naveličal se je bivanja,  v katerem kolobari med zaporom, cesto, zdravstvenimi ustanovami in programi zdravljenja. Rad bi zakorakal v mirno obdobje svojega življenja, ko ne bi ves čas imel za petami policijo, ko bi imel streho nad glavo, varno življenje. 

"Želim si, da bi našel dekle, partnerko, da bi slišal besede: rada te imam, pogrešam te. Tukaj sem tako zelo osamljen in želim si samo to, samo to si želim," mi je iskreno zaupal, preden se je odpravil nazaj v  sobo, kjer ga čaka še leto dni do zaključka zaporne kazni.