Časnik Delo trdi, da je bilo tovrstno ravnanje nedopustno, saj odvetnik Danijel Planinšec in osumljeni Štruc od preiskovalne sodnice naj ne bi imela dovoljenja za dajanje izjav. Ta trditev pa ne drži. Planinšec je namreč odredbo, da o določenih podatkih in dejstvih ne sme govoriti, prejel šele pred tremi dnevi.
"V nobeni izjavi, ki sem jo dal, ne vidim nič spornega, in menim, da je bila v skladu z zakonom," je dejal odvetnik Planinšec. "Zagovorniki tudi ne bomo nemi opazovalci kazenskih postopkov, ki tečejo zoper naše kliente."
Odvetnik lahko da komentar ob upoštevanju tega, da ne izda uradne skivnosti, ki mu je bila naložena s sklepom sodišča, meni predsednik odvetniške zbornice Miha Kozinc. "To ne pomeni, da zadeve ne sme komentirali."
Tudi če bi odredbo prejel že prej, to ne pomeni popolne prepovedi dajanja izjav. Kozinc je prepričan, da bi bilo potrebno strasti v predkazenskem postopku umiriti. Res je, da je pripornik v dajanju izjav bolj omejen kot odvetnik. Kot je prepričan pravni strokovnjak Ljubo Bavcon, pa sploh ne bi smel dajati izjav. "V teku postopka ne, vso pravico bo imel, ko bo javna obravnava, prej ne."
A tako v predkazenskem postopku, kot kasneje na sodišču, je novinar, ki je v službi javnosti, za verodostojen prispevek dolžan, da si prizadeva dobiti tako stran obrambe kot tožilstva, meni novinarka Večera Damjana Žišt."Prizadevati si moramo dobiti izjavo osumljenca oziroma odvetnika, vendar sta onadva tista, ki ju zakon zavezuje, kaj lahko povesta," pravi Žištova.
Novinarji pri tem seveda ne bi smeli biti nikogaršnji odvetniki. O tem, kdo je kriv in kdo nedolžen, pa s presojanjem dokazov odloča le sodišče.
