Slovenija

Odvetnike v reklame?

Ljubljana, 08. 12. 2005 16.54 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Ustavno sodišče je odločilo, da je zakon v členu, ki prepoveduje reklamiranje dejavnosti odvetnikov, neustaven.

DZ je dolžan neskladje z ustavo odpraviti v šestih mesecih
DZ je dolžan neskladje z ustavo odpraviti v šestih mesecih FOTO: Dare Čekeliš

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem na pobudo odvetnikov Boštjana Verstovška, Branka Verstovška in Mateje Končan - Verstovšek iz Celja, na seji 24. novembra odločilo, da je drugi odstavek 21. člena zakona o odvetništvu v neskladju z ustavo. Omenjeni odstavek določa, da odvetnik ne sme reklamirati svoje dejavnosti. DZ je dolžan ugotovljeno neskladje z ustavo odpraviti v roku šestih mesecev od objave odločbe v uradnem listu.

Ker bi razveljavitev izpodbijane določbe povzročila možnost neomejenega (prostega) reklamiranja odvetnikov, kar bi bilo v neskladju z družbeno funkcijo odvetništva, kot jo opredeljuje prvi odstavek 137. člena ustave, je ustavno sodišče izdalo ugotovitveno odločbo ter zakonodajalcu naložilo, naj ugotovljeno neskladje odpravi v roku šestih mesecev od objave odločbe v uradnem listu. 

Kot so zapisali pobudniki, naj bi bila izpodbijana določba v neskladju s 14. in 74. členom ustave, ker naj bi bili odvetniki v neenakopravnem položaju v primerjavi z drugimi gospodarskimi družbami, ki svoje storitve lahko reklamirajo. Prepoved reklamiranja naj bi pomenila protiustavno omejevanje pridobitne dejavnosti odvetnikov in omogočala nelojalno konkurenco.

Zakonodajalec bi lahko dopustil omejeno reklamiranje odvetniške dejavnosti
Zakonodajalec bi lahko dopustil omejeno reklamiranje odvetniške dejavnosti FOTO: POP TV

To še pomeni, da bi moral zakonodajalec dopustiti prosto reklamiranje odvetnikove dejavnosti, saj bi bila takšna ureditev v neskladju z družbeno funkcijo odvetništva, kot jo opredeljuje prvi odstavek 137. člena ustave. Pomeni le, da lahko zakonodajalec doseže zgoraj navedene cilje oziroma zavaruje javno korist tudi z blažjimi ukrepi. Lahko na primer načeloma dopusti reklamiranje odvetniške dejavnosti, pri čemer pa hkrati natančno določi obseg ter dovoljene in nedovoljene oblike reklamiranja.

Zakon namreč za opravljanje odvetniškega poklica določa številne zahteve, s pomočjo katerih se zagotavlja strokovnost in etičnost odvetnikovega dela, kar je tudi glavni razlog za določitev prepovedi reklamiranja njihove dejavnosti. S tem bo dosegel, da bo javnost (uporabniki storitev) nevtralno obveščena o svojih možnostih izbire in da bo vsakemu odvetniku oziroma odvetniški družbi dana možnost, da javnost seznani s tem, kakšne vrste storitev nudi.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10
  • 11
  • 12
  • 13
  • 14
  • 15
  • 16
  • 17
  • 18
  • 19
  • 20