Na odločitev Višjega sodišča v Mariboru glede primera nekdanjega novinarja Večera Mira Petka se je danes odzvalo tudi Društvo novinarjev Slovenije (DNS), ki odločitev sodišča spoštuje. Ne glede na pričakovanja, da bodo krivci in naročniki najdeni in kaznovani, je v interesu društva, da "na ta odmeven proces ne pade senca dvoma o pravičnosti odločitve".
Ob tem pa v DNS navajajo, da so ves čas opozarjali na pomanjkljivosti v preiskavi primera, ki se kažejo kot razlog, da primer ostaja nerešen, pričakovanja pa neizpolnjena.
DNS ne želi, da bi primer poskusa umora novinarja zaradi njegovega dela ostal tudi v prihodnje opomin, da Slovenija državljanom in izpostavljenim skupinam ne zmore zagotoviti potrebne varnosti.
Za Štruca 50 milijonov odškodnine
Zagovorniki obtoženih, med katerimi so trije skoraj dve leti preživeli v priporu, že napovedujejo vložitev odškodninskih zahtevkov. Zagovornik Andreja Štruca, Daniel Planinšec, ki je potrditev oprostilne sodbe pričakoval, je napovedal, da bo v prihodnjih dneh na državno pravobranilstvo podal odškodninski zahtevek za svojo stranko, ki bo predvidoma znašal okoli 50 milijonov tolarjev.
Planinšec bo za Štruca, ki je bil priprt skoraj dve leti, od države zahteval povrnitev škode zaradi neupravičenega odvzema svobode, upoštevati pa bo po njegovem potrebno tudi načet ugled njegove stranke in težo očitanega kaznivega dejanja. V primeru, da izvensodna poravnava glede višine odškodnine ne bo uspela, Planinšec napoveduje tožbo.
Vrhovno državno tožilstvo seznanjeno
Vrhovno državno tožilstvo se je seznanilo s sodbo Višjega sodišča v Mariboru v zadevi Petek. Kot stranka v postopku državno tožilstvo ne more komentirati pravnomočne sodbe z nesoglašanjem z njeno vsebino, je v pisni izjavi za javnost zapisal vrhovni državni tožilec Andrej Ferlinc. Kot pojasnjuje, lahko tožilstvo ob oprostilni sodbi kot organ, ki je podprl pritožbo višje državne tožilke Elizabete Györkoes, komentira le nekatera dejstva, ki jih je povzel v štirih točkah.
Odločitev višjega sodišča je kot neuradna že pred dnevi pricurljala v javnost, Okrožno sodišče v Murski Soboti pa jo je prejelo v času sodnih počitnic.
Ferlinc pojasnjuje, da je Vrhovno državno tožilstvo ugotovilo, da je okrožno državno tožilstvo v Mariboru ob koncu predkazenskega postopka razpolagalo z vsemi podatki, do katerih je objektivno bilo mogoče takrat priti in se je na tej podlagi odločilo za vložitev obtožnice.
Obtožnica je postala pravnomočna na sodišču na podlagi interpretacije obremenilnih izjav prič in izvedenih dokazov na podlagi sledov ter na podlagi drugih dokazov, ki jih je državno tožilstvo podrobno obrazložilo. Državno tožilstvo je uporabilo vse dokaze, do katerih je objektivno lahko prišlo. Ravnalo je tako, kakor v vsakem drugem postopku, v katerem se pojavi manjša ali večja dokazna podlaga. Državno tožilstvo mora odločati, ali večja ali manjša kvantiteta in kvaliteta dokazov že zadošča za obtožbo, stvar sodišča pa je, kako bo vrednotilo posamezne dokaze in sprejelo skupno dokazno oceno in seveda tudi odgovornost za svojo odločitev, poudarja Ferlinc.
V konkretnem primeru višja državna tožilka ni imela nobenih razlogov, s katerimi bi lahko s svojo odločbo obrazložila morebiten odstop od pregona po opravljeni preiskavi ali sklep o zavrženju ovadbe, meni Ferlinc, ki ob tem dodaja, da je šele kazenski postopek pred sodiščem prinesel spremembe, ki sta jih obe sodišči šteli kot razbremenilne.
Na splošnem nivoju in brez komentiranja konkretne zadeve postopek vzpodbuja vprašanja zaščite prič - ne le o pravni ureditvi, ki jo je Slovenija povsem prilagodila evropskim kriterijem - pač pa na manjšem ozemlju tudi o dejanskem izvajanju, ugotavlja vrhovni državni tožilec. Pri tem ne gre le za zaščito priče pred fizičnim nasiljem, ampak tudi pred koruptivnim vplivanjem naraščajočega vpliva kapitala, ki si želi pridobiti dejansko moč, v pisni izjavi za javnost še dodaja Ferlinc.
KOMENTARJI (4)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.