Odvetnik: Premier ni vplival na določitev datuma aretacije ruskih vohunov

Vmesno poročilo preiskovalne komisije DZ, ki se nanaša na aretacijo ruskih vohunov, ugotavlja, da so bili očitki zoper predsednika vlade neresnični in tudi neutemeljeni ter da predsednik vlade na noben način ni vplival na določitev datuma aretacije, je poudaril Stojan Zdolšek.

DZ je v četrtek namreč ugotovil, da so premier Robert Golob, direktor Slovenske varnostno-obveščevalne službe Joško Kadivnik, direktor Nacionalnega preiskovalnega urada Darko Muženič in zunanja ministrica Tanja Fajon pri razbitju vohunske mreže, kazenskem pregonu ruskih vohunov in izgonu ruskega diplomata delovali zakonito, odgovorno, skrbno in profesionalno. Ugotovil je tudi, da sta nekdanja notranja ministrica Tatjana Bobnar in nekdanji v. d. generalnega direktorja policije Boštjan Lindav v pričanju z navajanjem neutemeljenih in neresničnih dejstev osebne politične in karierne interese postavila pred nacionalne.

DZ je komisiji z izglasovanim sklepom naložil tudi, da Lindava zaradi suma krive izpovedbe naznani pristojnim organom kazenskega pregona. Organu, pristojnemu za izdajo dovoljenj za dostop do tajnih podatkov, pa sprožitev postopka varnostnega preverjanja in zavrnitve izdaje dovoljenja za dostop do tajnih podatkov Bobnarjevi zaradi "utemeljenega dvoma v zanesljivost in lojalnost".

"Če je nekdo sposoben takšnega neresničnega konstrukta in neresničnega obtoževanja, se seveda zastavi vprašanje njegove verodostojnosti," je dejal Zdolšek. Ker gre v konkretnem primeru za bivša funkcionarja, ki sta bila oba na funkciji generalnega direktorja policije, "pa je to še toliko bolj problematično, sploh če spomnimo na njune javne izjave o priseganju na pravno državo in varovanje človekovih pravic".

Postopek pred Komisijo za preprečevanje korupcije (KPK) ne teče zaradi t. i. afere ruskih vohunov, je dejal Zdolšek. "Seveda pa je lahko to poročilo eden od dokazov, ki kaže na neverodostojnost izjav, tudi v ostalih očitkih, ki jih je bil predsednik vlade deležen s strani Bobnar in Lindava," je dejal.

Policija, ki je preverjala trditve nekdanje ministrice Bobnar o vmešavanju premierja Goloba v delo policije, je slednjega kazensko ovadila oktobra lani zaradi kaznivega dejanja dajanja daril za nezakonito posredovanje.

O domnevnih pritiskih nanjo in na tedanjega v. d. generalnega direktorja policije Lindava je Bobnar še kot ministrica obvestila tožilstvo in KPK, ker je zaznala, da bi lahko šlo za sum kaznivega dejanja. Zatem pa je o njih podrobneje spregovorila tudi pred parlamentarno preiskovalno komisijo.

Kazenske ovadbe policije pa Zdolšek, kot pravi, ne pozna, saj je ni videl, misli pa, da vmesno poročilo, "nima nobene veze s to kazensko ovadbo". "Kdor se z ovadbami igra, se mu kaj hitro lahko zgodi, da bo z ovadbami pokončan," je pripomnil.

Bobnar in Lindav sta v odzivu na odločitev DZ napovedala uporabo vseh razpoložljivih pravnih sredstev za zaščito svojih pravic in za ugotavljanje odgovornosti vpletenih. Po Zdolškovih besedah jim kaj drugega kot to, tako ne preostane. "Ampak to po moji oceni ne bo izbrisalo dejstva, da je šlo za neresnične trditve v primeru, ko je bil državni interes zelo velik in ju niti to očitno ni ustavilo pri tem. Tako izhaja iz poročila," je dodal.

"Njuna verodostojnost je absolutno padla s to ugotovitvijo preiskovalne komisije," je njuno napoved pospremil Zdolšek. Izpostavil je, da so ovadbe v Sloveniji postale nacionalni šport, potem pa so na drugi strani "zelo veliki napori, da takega človeka spraviš iz težke pravne situacije".

Na vprašanje, ali bi ob dejstvu, da javnost v resnici ne ve, kaj sta Bobnar in Lindav na tajnem delu seje komisije DZ dejansko povedala, bilo bolje, če bi zapisnik tajnega pričanja postal javen, je Zdolšek odgovoril, da se ne more vtikati v delo preiskovalne komisije, je pa iz njenega poročila jasno, da so očitki neresnični. "Z odvetniškega vidika bi bil seveda zelo vesel, če bi bilo to vse objavljeno, ampak ne vem, kaj to pomeni z vidika varovanja državnih interesov," je dejal.

Politična preigravanja ob četrtkovem glasovanju v DZ Zdolšek ni želel komentirati. Tudi manevre opozicije v tej zgodbi je označil za pingpong in poskuse nevtralizacije poročila. "Pri čemer bi se predvsem predsednik komisije DZ za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb (Knovs) moral zavedati, kakšna je njegova funkcija, in sam menim, da skuša to funkcijo zlorabljati za politično obračunavanje s predsednikom vlade, kar ni zaščita državnih interesov," je sklenil.

Predsednik Knovsa Janez Žakelj (NSi), ki je v četrtek sicer pomotoma glasoval za sklep, ki premierja razbremenjuje očitkov in prinaša ukrepe zoper Bobnar in Lindava, je na seji napovedal, da bo kot predsednik Knovsa zahteval dokumentacijo v tej zadevi, ki je zaradi predkazenskega postopka komisija ni dobila.