Spoznajte pravnico Matejo Resnik Strozak, specializirano za varstvo človekovih pravic in zagovornico gejevskega para, ki želi ostati anonimen in so skupaj na Ustavnem sodišču dosegli prelomno sodbo glede mavričnih družin. Kot pravi Resnikova: "Za njih je US sprejelo pomembno sporočilo. In sicer da njihova družina v ničemer ni drugačna kot družina njihovih vrstnikov, ki imajo raznospolna starša."
Njihova zgodba se vleče že leta. Gre za par, ki je v tujini posvojil prvega otroka in v domovini kasneje legaliziral status družine. Pred 6 leti sta doma zaprosila za posvojitev drugega, a so jih zavrnili na vseh ravneh odločanja; centru za socialno delo, ministrstvu za delo in Upravnem sodišču. Zato so se z odvetnico obrnili na Ustavno sodišče in po treh letih dočakali sodbo.
Kot pravi Resnikova: "Zelo nestrpno smo pričakovali to odločitev. Večkrat je bila odločitev na seji US, vsakič smo se slišali in vsakič trepetali, kaj se bo zgodilo. Namreč človekove pravice, sploh za istospolne pare, niso avtomatizem. Za vsako se je bilo treba boriti in si jo izboriti. Tako, da seveda, ko sem ju poklicala sta bila prezadovoljna in presrečna."
Manj kot 50 posvojitev na leto
Vsebinsko gre sicer za dve različni odločitvi. Prvo, da lahko klasično zakonsko zvezo sklene vsak par, ne glede na spol. In drugo, da lahko istospolni pari, tako kot raznospolni, kandidirajo za posvojitev. Odločitev je razklala politično levico in desnico, konservativno katoliško sredino, ki je pred leti o tem dobila referendum, pa dvignila na noge. Aktualna vlada napoveduje, da se bo Slovenija v kratkem pridružila progresivnim zahodnim državam. In o kakšnih številkah posvojitev se pri nas sploh pogovarjamo? Zelo nizkih. Po zadnjih javno dostopnih podatkih je vseh posvojitev manj kot 50 na leto.
