Odvečne Sovine (ne)premičnine

Po neuradnih informacijah naj bi v Slovenski obveščevalno varnostni agenciji (SOVA) opravljali pogovore z nekaterimi uslužbenci o domnevni vpletenosti v nadzor nad SDS pred zadnjimi parlamentarnimi volitvami.

Povod naj bi bil zapis iz leta 2003 v Mladini, po katerem naj bi se med osebami, ki jim je prisluškovala Sova, znašla nekdanji generalni sekretar SDS Tone Krkovič in Darko Njavro, v zgodnjih 90-letih pripadnika specialne vojaške brigade Moris. Povod za prisluh naj bi bila po pisanju tednika kraja orožja iz postojnske vojašnice. Zaradi omenjanja povezanosti s krajo orožja teče pred okrožnim sodiščem v Ljubljani sojenje, v katerem Krkovič in Njavro tožita Mladino.

Komu skovika Sova?

Zaslišanje uslužbencev Sove naj bi dalo odgovor na vprašanje, ali je obveščevalna služba posegla na področje notranje politike, kar je z ustavnega vidika sporno. Nekdanji direktor Sove Iztok Podbregar je za časnik Dnevnik sicer zavrnil možnost, da bi bila agencija v obdobju, ko jo je vodil, zlorabljena za notranjepolitične namene.

Zaradi domnevno gladkega kadrovskega prehoda nekdanjih uslužbencev SDV v Varnostno informativno službo (VIS), ki se je kasneje preimenovala v Sovo, naj bi trenja pozvročalo vpletanje kadrov nekdanje komunistične tajne policije v delovanje obveščevalne agencije, posredno s tem pa tudi v dnevno politično dogajanje v Sloveniji. Notranje-politično dobro podkovani nekdanji sodelavci SDV naj bi tako tvorili nekakšno neformalno mrežo t.i. 'old boys', ki naj bi pri usmerjanju aktivnosti Sove do zadnjega ostala nedotaknjena.

Od Singapurja do Antarktike

Vlada pripravlja zakonske in funkcionalne spremembe, ki naj bi vplivale na kadrovske, finančne in organizacijske spremembe, te pa naj bi bile nujne po vstopu države v Nato in EU. Predlog sprememb naj bi bil tudi ključna naloga posebne delovne skupine, ki naj bi prevetrila Sovo. Imenovanje vladne skupine je mogoče razumeti tudi kot svojevrstno nezaupnico direktorju Matjažu Šinkovcu, ki je kot nekdanji dolgoletni diplomat lansko jezen prevzel vodenje Sove, kaže pa, da zaradi odpora med uslužbenci agencije sam, brez vladne podpore, ne bi mogel izpeljati sprememb, ki si jih je zamislila vlada. Med temi je tudi nepriljubljeno zmanjšanje števila zaposlenih.

Ker je Slovenija vključena v evroatlantske povezave in s tem tudi v varnostne sisteme zveze Nato, tako ni povsem jasno, zakaj ima SOVA še vedno razvejano mrežo tudi tam, kjer vitalni zunanjepolitični interesi države niso ogroženi.

Tako naj bi bilo težko upravičiti, zakaj ima SOVA na plačilnem seznamu človeka na drugem koncu globusa, denimo v Singapurju. Srednjeazijska država resda predstavlja eno od najbolj prodornih svetovnih ekonomij, za sodelovanje s Slovenijo pa bi lahko učinkoviteje poskrbeli slovenski gospodarski atašeji na diplomatskih predstavništvih. Domnevno neracionalna Sovina mreža naj bi tako še najbolj spominjala na ambiciozne težnje nekdanje SFRJ v gibanju neuvrščenih, ki je za svoje zunanjepolitično delovanje preko izpostav jugoslovanske Udbe v tujini porabljala ogromne zneske proračunskega denarja, učinek pa je bil ničev.

S pogledom na staro Ljubljano

Proračun Sove prav tako bremenijo nekatere 'nefunkcionalne nepremičnine'. Med njimi je tudi javka v starem mestnem jedru Ljubljane, ki je komunistični tajni policiji med 1945 - 1990 služila za izvajanje obveščevalnega nadzora nad visokimi predstavniki cerkvene hierarhije in za druge oblike t.i. 'boja proti notranjemu sovražniku'.

Prav tako ni povsem jasno, zakaj proračun Sove obremenjuje SDV-jevska nepremičnina v Žalcu, če naj bi bilo poslanstvo državne varnostne agencije predvsem zaščita slovenskih interesov v tujini, v tej povezavi pa kvečjemu nekateri vidiki boja proti mednarodnemu terorizmu. Podobnih domnevno opuščenih izpostav Sove je po državi še nekaj.

Za jutri je sklicana seja parlamentarne komisije za nadzor nad obveščevalnimi službami. Na njej naj bi poslanci dobili odgovore direktorja Sove Šinkovca na vprašanja o zadnjih dogodkih v obveščevalni agenciji. Člani komisije naj bi dobili pojasnilo o domnevnem vpogledu vladne delovne skupine v mrežo agentov Sove, o ravnanju s finančnimi sredstvi iz t.i. črnega fonda in dosjejih nekdanje SDV, ki še niso bili predani v hrambo državnemu Arhivu RS.

Kot smo že poročali, naj bi bila negotovost zaradi predvidenega zmanjševanja števila zaposlenih v obveščevalno varnostni agenciji, zlasti med nekdanjimi sodelavci tajne komunistične policije SDV (UDBA), povod za zadnjo afero s Sovo. Agencija naj bi sicer zaposlovala okrog 300 ljudi.