Odstotek kadilcev pri nas se znižuje, a izziv so novi tobačni in nikotinski izdelki

V Sloveniji že več desetletij z različnimi ukrepi in aktivnostmi omejujemo uporabo tobačnih izdelkov. Prizadevanja države, stroke in civilne družbe na tem področju so nas v zadnjih letih postavila na zemljevid najnaprednejših držav v svetu. "Kljub temu pa si prizadevamo za dobre rezultate tudi v prihodnje. Leta 2022 je bila sprejeta Strategija za zmanjševanje posledic rabe tobaka Za Slovenijo brez tobaka 2022/2030, ki vključuje dolgoročno vizijo, da bo Slovenija v letu 2040 družba brez tobaka. To pomeni, da delež prebivalcev, starih 15 let in več, ki bo uporabljal tobačne, povezane in druge nikotinske izdelke, ki niso registrirani kot nikotinska nadomestna terapija, ne bo presegal 5 odstotkov," je povedala Vesna Marinko, vodja Sektorja za krepitev zdravja in preprečevanje odvisnosti na Ministrstvu za zdravje. 

Strategija vključuje širok nabor ukrepov in aktivnosti za preprečevanje začetka in opuščanje kajenja ter uporabe novih tobačnih in nikotinskih izdelkov, ki jih bomo izvajali tako na nacionalni kot lokalni ravni. Ključni so tudi ukrepi, ki jih na terenu izvajajo nevladne organizacije v sodelovanju s strokovnimi institucijami. Ministrstvo za zdravje preko javnih razpisov redno sofinancira programe, ki so namenjeni različnim ranljivim skupinam prebivalstva za preprečevanje začetka in opuščanje kajenja ter namenja potrebna sredstva Nacionalnemu inštitutu za javno zdravje (NIJZ) za svetovanje v okviru brezplačne telefonske številke za pomoč pri opuščanju kajenja 080 2777, ki je natisnjena na embalaži tobačnih izdelkov. 

"Glede na to, da 31. januarja obeležujemo dan brez cigarete, ki naj bo kadilcem spodbuda in priložnost za opustitev kajenja, bi posebej izpostavili, da bodo v letošnjem letu pripravljene celovite nacionalne smernice za področje opuščanja kajenja oziroma uporabe povezanih izdelkov in smernice za zdravljenje zasvojenosti z nikotinom ter celovit program za obravnavo kadilcev v bolnišničnem okolju. Zelo pomembno pa je tudi poudariti, da imajo vsi kadilci, ki se odločijo za opustitev kajenja, več različnih brezplačnih možnosti od individualnih in skupinskih programov za opuščanje kajenja v okviru zdravstvenih domov do brezplačnega svetovalnega telefona in spletnih svetovanj," je še dodala.

Načini opuščanja kajenja so številni in za različne posameznike različno učinkoviti. Kadilci, močno zasvojeni z nikotinom, morajo imeti prost dostop do intenzivnega zdravljenja, ki vključuje farmakološko in vedenjsko-kognitivno terapijo. Terapevti, ki želijo pomagati, naj za odvajanje od nikotina uporabljajo izključno tiste pristope, ki so se v praksi izkazali kot učinkoviti in ki bolnikom pomagajo pri odvajanju od kajenja. "Zasvojeni z nikotinom lahko v Sloveniji najdejo več oblik pomoči. V okviru zdravstvenih domov so tako imenovani zdravstveno-vzgojni centri in centri za krepitev zdravja, kjer posebej za to usposobljeni strokovnjaki nudijo podporo tudi pri premagovanju težav pri opuščanju zasvojenosti z nikotinom. Ta pomoč se izvaja lahko kot skupinske delavnice ali individualno svetovanje tudi v smislu spreminjanja načina življenja in vedenja. Terapevt mora ugotoviti, kakšna je zasvojenost posameznega bolnika ter kakšen je način rabe nikotina, pripravi podatke o posledicah kajenja na zdravje ter o načinih zdravljenja, ki so mogoči. Zdravljenje zajema svetovanje (zlasti osebno in družbeno podporo ter vedenjsko-kognitivno terapijo) in svetovanje za farmakološko zdravljenje," je pojasnil dr. Tomaž Čakš z NIJZ. 

V okviru NIJZ deluje brezplačna anonimna telefonska številka 080 2777, na katero se lahko obrnejo po pomoč in nasvete tisti, ki bi želeli prenehati s kajenjem. Na tej telefonski številki lahko vsakdo pridobi potrebne informacije o opuščanju kajenja oziroma se dogovori za pomoč preko telefona. Telefon deluje vsak dan, tudi med vikendi in prazniki, med 7. in 10. uro ter med 17. in 20. uro. "Preko te številke je možno tudi proaktivno telefonsko svetovanje svetovalca, ki je namenjeno podpori, preprečevanju ponovnega kajenja in reševanju trenutnih težav," je dodal Čakš.

V lekarnah so na voljo različne oblike nikotinskega nadomestnega zdravljenja, ki pomagajo kadilcu k uspešnejši opustitvi kajenja. Na voljo so tako žvečilke, obliži in inhalatorji, o uporabi teh izdelkov vam lahko svetujejo v lekarni. Zdravila na recept vam lahko predpiše vaš osebni zdravnik. "Priporočamo, da kadilci, ki želijo opustiti kajenje, pri tem uporabljajo preizkušene, varne in klinično testirane pripomočke, od Agencije za zdravila odobrene nikotinske nadomestke ter zdravila, ki so na voljo v lekarnah ali jih predpiše zdravnik na recept. Različni izdelki z nikotinom, kot so elektronske cigarete, ogrevani tobačni izdelki ali nikotinske vrečke, niso pripomočki za opuščanje kajenja. Zato jih ne priporočamo oziroma jih povsem odsvetujemo, saj vzdržujejo zasvojenost z nikotinom in imajo škodljive učinke na zdravje," je še povedal.

Na pomembnost nekajenja v nosečnosti pa je opozorila Maja Lovše, strokovna sodelavka Slovenske zveze za javno zdravje, okolje in tobačno kontrolo: "Vsaka bodoča mama želi imeti zdravega otroka, zato je pomembno, da nosečnica premisli tudi o svojem kadilskem statusu. Zaradi kajenja nosečnic je namreč tobačnemu dimu vsako leto izpostavljenih približno 2000 še nerojenih otrok, s čimer se med drugim poveča tveganje za prezgodnje rojstvo, nizko porodno težo in prirojene okvare. Opustitev kajenja je res lahko težka, a je pomembna za kasnejše zdravje otroka. Vse nosečnice, tudi nekadilke, bi si morale zato postaviti prednostni cilj, da ustvarijo okolje brez cigaretnega dima ne le v času nosečnosti, ampak tudi po porodu." 

V Sloveniji je po podatkih iz leta 2021 tobak kadil manj vsak peti odrasli prebivalec (18,4 %). Odstotek kadilcev je višji med moškimi kot ženskami. "V Sloveniji so naprodaj tudi številni novi izdelki. Ogrevani tobačni izdelki vsebujejo tobak. Elektronske cigarete in nikotinske vrečke pa vsebujejo nikotin, ne pa tobaka. Med odraslimi prebivalci v letu 2021 beležimo okoli 5 % trenutnih uporabnikov ogrevanih tobačnih izdelkov in približno 1 % uporabnikov elektronskih cigaret. Da so odstotki uporabnikov teh izdelkov med mladostniki večinoma višji kot med odraslimi, povedo podatki iz raziskave, izvedene konec leta 2021 med dijaki 2. letnikov srednjih šol v Sloveniji. O trenutni uporabi elektronskih cigaret je poročalo 11 % dijakov 2. letnikov, o uporabi ogrevanih tobačnih izdelkov 6 %, o uporabi nikotinskih vrečk pa 5 %. Še več mladostnikov pa poskusi te izdelke in med dijaki 2. letnikov srednjih šol jih je vsaj enkrat poskusilo elektronske cigarete 26 %, ogrevane tobačne izdelke 13 %, nikotinske vrečke pa 9 %. Med mladostniki so vedno bolj popularni tudi brezdimni tobačni izdelki, predvsem snus (fuge), ki se tržijo kot tobačni izdelek za žvečenje. Med dijaki 2. letnikov je konec leta 2021 brezdimne tobačne izdelke vsaj enkrat poskusilo 15 %. Trenutnih uporabnikov brezdimnih tobačnih izdelkov je med dijaki 2. letnikov 8 %, medtem ko je med odraslimi odstotek uporabnikov znatno nižji, to je približno 1 %," je navedla Helena Koprivnikar z NIJZ. 

Uporaba izdelkov z nikotinom je med mladostniki še posebej tvegana. "Nikotin povzroča zasvojenost, mladostniki pa so zelo in bolj kot odrasli dovzetni za razvoj zasvojenosti z nikotinom. Mlajši ko je posameznik ob začetku uporabe nikotina, bolj verjetno bo postal zasvojen in močneje bo zasvojen. Nikotin pri mladostnikih poveča tudi tveganje za zasvojenost z drugimi psihoaktivnimi snovmi. Mladostništvo je ključno obdobje za razvoj možganov. Izpostavljenost nikotinu v času intenzivnega razvoja možganov lahko privede do trajnih škodljivih učinkov na kognitivne (miselne) sposobnosti, motenj v delovnem spominu, pozornosti, razpoloženju in zaznavanju zvoka ter zvečane impulzivnosti ali tesnobnosti. Posebej zaskrbljujoče pa je, da uporaba teh izdelkov med mladostniki (elektronske cigarete, snus) poveča tveganje za začetek in nadaljevanje kajenja cigaret," je še dodala.

Zadnji dostopni podatki kažejo, da je uporaba elektronskih cigaret povezana z zvišanjem tveganja za bolezni srca in žilja, bolezni dihal in drugih zdravstvenih težav. Elektronske cigarete se najpogosteje uporabljajo kot dopolnilo kajenju cigaret, zlasti v okoljih brez tobačnega dima. "Elektronske cigarete so še posebej nevarne, če jih uporabljajo otroci in mladostniki. Nedavni podatki kažejo, da je razširjenost uporabe elektronskih cigaret med otroki in mladostniki v državah, ki o tem zbirajo podatke, okoli 20 %. Nikotin povzroča močno zasvojenost in ima lahko dolgotrajne, škodljive učinke na razvoj možganov. Poleg tega je na voljo vedno več dokazov, da mladoletniki, ki nikoli ne kadijo, uporabljajo pa elektronske cigarete, vsaj podvojijo možnost, da bodo kasneje začeli s kajenjem običajnih tobačnih cigaret. Elektronske cigarete predstavljajo tudi veliko tveganje v času nosečnosti, saj lahko poškodujejo še nerojenega otroka. V državah, kjer elektronske cigarete niso prepovedane, Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) priporoča, da se jih ustrezno regulira," je povedala dr. Aiga Rurane, predstavnica in vodja urada Svetovne zdravstvene organizacije v Sloveniji. 

Trenutno poznamo kratkoročne učinke elektronskih cigaret in ogrevanih tobačnih izdelkov. "Če pogledamo v preteklost k cigaretam, so se prvi podatki o škodljivosti kajenja začeli pojavljati približno 20 let po začetku njihove masovne uporabe, še naslednjih 20 let pa je tobačna industrija z vsemi sredstvi preprečevala, da bi se ti podatki javno objavili. Podoben scenarij lahko verjetno pričakujemo tudi pri elektronskih cigaretah in ogrevanih tobačnih izdelkih. Pomembno je, da se zavedamo, da je vdihavanje kakršne koli snovi potencialno nevarno. Snovi, ki niso nevarne ob zaužitju skozi prebavni sistem, so lahko zelo nevarne, če jih vdihujemo. Ob uporabi elektronskih cigaret oseba vdihava aerosol, ki vsebuje nikotin in znatne ravni drugih zdravju škodljivih snovi, ki ob dolgoročni uporabi zvišujejo tveganje za bolezni dihal, srca in ožilja ter raka. Tudi aerosol ogrevanih tobačnih izdelkov vsebuje številne zdravju škodljive snovi, med njimi jih je znatno število tudi v višjih ravneh kot v tobačnem dimu. Danes ni dokazov, da so ogrevani tobačni izdelki manj škodljivi kot kajenje," pa je poudarila doc. dr. Mihaela Zidarn z Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik. 

Pri "Brez izgovora" izvajajo preventivne programe in vrstniške delavnice zadnjih 16 let. "Začetki preventivne dejavnosti so bili povezani predvsem z ozaveščanjem mladih o škodljivih posledicah kajenja cigaret na zdravje in na drugi strani razkrivanjem marketinških taktik tobačne industrije. V zadnjem obdobju se je uporaba klasičnih cigaret med mladimi zmanjšala, kar potrjuje pomen preventivnega dela različnih organizacij ter institucij in prednost sodelovanja različnih sektorjev in deležnikov v Sloveniji. Pa vendar smo po intenzivnem pokoronskem' obdobju trčili v nov izziv – nove izdelke, kot so elektronske cigarete (vejpi), ogrevani tobačni izdelki idr. Na to nismo pozorne le organizacije in institucije, ki že vrsto let delamo na tem področju, ampak prihaja do vse večje zaskrbljenosti med strokovnimi delavci na osnovnih in srednjih šolah ter med starši. Zaskrbljenost povzroča nepoznavanje novih izdelkov, nerazumevanje, kako lahko mladi pravzaprav pridejo tako hitro v stik z novimi tobačnimi in nikotinskimi izdelki. Zaznavamo, da je vse večji problem internet, na katerem težko sledimo vsem oblikam oglaševanja (prikrito oglaševanje, influencerji' itd.). Zato ob letošnjem dnevu brez cigarete vračamo pogled na že dosežene spremembe, ki so se nam v preteklosti zdele nedosegljive in vemo, da bomo s sodelovanjem rešili tudi nove izzive," je zaključila Manca Kozlovič, koordinatorka za izobraževanje Mladinske zveze Brez izgovora Slovenija.