Odstopil predsednik Državne revizijske komisije: Breme je postalo pretežko

Odstopil je predsednik Državne revizijske komisije Borut Smrdel. V svoji odstopni izjavi je navedel pritiske, ki so spremljali delo komisije in so botrovali njegovemu odstopu. 

"Ko sem bil pred šestimi leti in pol imenovan na navedeno funkcijo (po tem, ko sem bil pri tem organu osem let zaposlen kot svetovalec), sem iskreno verjel, da za njeno opravljanje zadostujeta strokovno znanje in poštenje," je zapisal in dodal: "Moje razmišljanje je bilo, ko se sedaj oziram nazaj, naivno. Manjkale so mi namreč izkušnje."

Ob nastopu funkcije se, kot pravi, ni zavedal, da je dandanes popolnoma sprejemljivo, da se poskuša s ciljno usmerjenimi PR kampanjami redno vplivati na delo neodvisnih državnih organov in na njihovo odločanje. "Da je sprejemljivo načrtno vzbujanje dvoma v strokovnost in integriteto zaposlenih pri teh organih zgolj zato, ker posamezna odločitev organa, ne glede na to, kako strokovno prepričljiva ali utemeljena je, ne ustreza pričakovanjem, željam ali pa interesom udeležencev v postopku ali pa koga drugega," je opisal pritiske, ki so jih bili deležni člani komisije.

Pravi še, da se ni zavedal niti, da je povsem sprejemljivo v položaju, ko je s strani neodvisnega državnega organa ugotovljeno nezakonito ravnanje, kot odgovornega za ta položaj prikazati organ, ki je nezakonitost razkril, ne pa tistih, ki so ravnali nezakonito.

"Danes izkušnje imam, kar iskreno obžalujem," je še zapisal Smrdel in zaključil: "V opisanih okoliščinah je breme vodenja Državne revizijske komisije zame postalo pretežko, zato odstopam s funkcije predsednika tega organa."

Smrdel ostaja na komisiji

Smrdel je bil na mesto predsednika revizijske komisije imenovan septembra 2012, pred tem pa je bil tam osem let zaposlen kot svetovalec. Tudi po odstopu z mesta predsednika pa ostaja na komisiji, je potrdil.

Revizijski postopki v državi so bili vsa leta velikokrat predmet kritik, češ da podaljšujejo postopke izbire izvajalcev projektov, kar predvsem pri večjih infrastrukturnih projektih odmika čas gradnje. Tako so na komisijo v zadnjem času najbolj leteli očitki zaradi revizijskih postopkov pri iskanju izvajalca gradnje druge cevi predora Karavanke, ki ga Dars, potem ko je Državna revizijska komisija razveljavila njegovo prvotno izbiro, sedaj išče z neposrednimi pogajanji z nekaterimi od ponudnikov. Medtem se je gradnja na avstrijski strani začela že septembra.

Zadeva je med drugim dobila politične posledice s sklepi, ki jih je na predlog SDS januarja sprejela komisija DZ za nadzor javnih financ. Ta od ministrstva za javno upravo med drugim pričakuje predlog zakonodajnih rešitev s področja revizije postopkov javnega naročanja, kar je premier Marjan Šarec že pred tem tudi napovedal. Protikorupcijski komisiji predlaga, naj preveri obstoj korupcijskih tveganj in obstoj nasprotnih interesov pri posameznih članih senata državne revizijske komisije. Računskemu sodišču pa priporoča, naj opravi revizijo posledic odločitev državne revizijske komisije na višino stroškov oziroma končno ceno projektov za vsa javna naročila, katerih vrednost brez davka na dodano vrednost je bila enaka ali višja od 5,19 milijona evrov za zadnjih 10 let.

Minister za javno upravo Rudi Medved je po besedah poslanca SD Matjaža Hana na zadnjem vrhu koaliciji že predstavil osnove nove zakonodaje o javnem naročanju. "Te osnove, ki jih je predstavil Medved, gredo v pravo smer, zdaj moramo videti še zakonodajno besedilo in če bodo šle spremembe v tej smeri, se bomo verjetno lahko izognili tistim nekaterim podjetjem, ki se pritožujejo samo zato, da se pritožujejo, in bomo prej prišli do izvedbe kakšnega projekta," je dejal Han.

Poslanci so se sicer na odstop Smrdela danes odzivali različno. Za Mateja T. Vatovca iz Levice je Smrdelovo pismo "zaskrbljujoče v tem, kar razkriva oz. poskuša vsaj med vrsticami povedati". "Če je razlog, da je odstopil, ta, da je ustavil posel pri Karavankah s turško družbo, ki je dokazano pri svojih projektih brutalno teptala delavske pravice, na njihovih gradbiščih je umiralo na desetine, celo na stotine ljudi, pri nas pa ima polno podporo, so te stvari nedopustne," je izpostavil.

"Če so bili pritiski zaradi tega, mislim, da se morajo vsi državni organi s tem soočiti in se spoprijeti z neko konkretno raziskavo o tem, kaj se dogaja na teh področjih," je še dejal Vatovec in dodal, da so lobistični, pa tudi drugačni pritiski na funkcionarje oziroma predstavnike, ki skrbijo za določena področja v tej državi, nedopustna.

Jani Möderndorfer iz SMC medtem meni, da bo "čas pokazal, zakaj je v resnici odstopil". Smrdel bi moral po oceni poslanca SMC vztrajati na položaju, če govori o strokovnosti. "Kajti, saj veste, odstop pomeni v bistvu priznanje poraza, kar je pa škoda," je dodal.

Tudi Franc Jurša iz DeSUS razlogov za odstop ni želel podrobneje komentirati. "Pritiskov ne morem komentirati, je pa to takšna služba, da je interesov ogromno in je verjetno na tem kaj bilo," je strnil. Parlamentarna mandatno-volilna komisija, katere član je tudi Jurša, sicer uradnega dokumenta o odstopu po poslančevih besedah še ni dobila, ko ga bo, pa bo začela postopke, da Državna revizijska komisija čim prej dobi novega predsednika.

Na Državni revizijski komisiji so se že decembra odločno uprli tudi načinu komuniciranja strank v sporu, ki, kot pravijo, posega v njihovo integriteto.

Primera, ki sta bolj razburila, sta še škofjeloška obvoznica in elektronsko cestninjenje, kjer so nekateri pozivali celo k ukinitvi komisije.

Ob približno 6400 večjih javnih naročilih, se sicer pred Državno komisijo sproži okoli 350 sporov na leto, komisija pa vlagateljem oziroma pritožnikom ugodi v od 30 do 45 odstotkov primerov.